Avtor: Peter Urbanc
V času surove, neusmiljene okupacije, kot je bila nemška, italijanska in madžarska v Sloveniji, je bilo ovaduštvo še en način borbe proti političnemu nasprotniku. Partija se je te, za storilca sorazmerno nenevarne borbe, posluževala v polni meri. Tu ni šlo za kake posamične akcije. Partija, šolana v Kominterni, je ovaduštvo uporabljala organizirano, smotrno, učinkovito in množično. Tito je že 5. junija 1941 nakazal ovaduštvo partije v povelju partijcem: vstopajte v službe pri okupatorjih, na ta način bomo v stanju informirati se in škoditi naši opoziciji.
Ena največjih ovaduških akcij, brez sličnega primera pri drugih narodih in revolucijah, je bila ovadba bivših slovenskih oficirjev in podoficirjev. Po zlomu Jugoslavije so se koncentrirali v Ljubljani. Osnovan je bil njihov odbor, pomagal je tudi gen. L. Rupnik. Dobivali so socialno podporo. Tu je partija spomladi 1942 morala dobiti imena in naslove. Začelo se je novačenje teh za partizane. Uspeha je bilo malo. Izgovor je bil, da v tem času ni nobene perspektive za tako uspešno akcijo. VOS – OZNA je Italijanom »priporočila« aretacijo in interniranje. Preprosto so razposlali preko javne pošte 600 (šeststo!) poštnih, odprtih dopisnic z mobilizacijskim pozivom. Italijanom je bilo lahko po teh pozivih odvleči vseh 600 v internacijo. Da je to KPS storila, obstoje dokazi:
a) Policijski komisar Kazimir Kukovič, kasneje ubit, je to povedal Francu Glavaču.
b) Tega ovaduštva ni zanikal pri zasliševanju v aprilu 1945 dr. Vito Kraiger, v letu 1941–1942 operativni šef VOS-a (Vestnik 10/11/12/ 1982 4 Bs As.).
c) V zasliševalnem aktu gen. Lea Rupnika, 1946 v Ljubljani A 344100⁄1835 stran 5 vrsta 43⁄46 »Posledice (nastopa KPS 1941–1942 o. p.), najprej teror, potem pa izročitev vseh nacionalnih in narodnih elementov za italijanska koncentracijska taborišča.«
Posledice tega ovaduštva so bile za partijo kolosalne. Iznebili so se, brez strela, brez tveganj, en gros, profesionalnih vojakov, potencialnih nasprotnikov.
Opozicija ovaduštva organizirano ni uporabila. Ban Natlačen je dal sezname KPS uničiti. Pregled poročil, ki so jih konfidenti pošiljali karabinjerjem in italijanskim divizijam in se hranijo v arhivu Notranje uprave na Beethovnovi, ne odkrije ničesar. Partija bi triumfirala, ko bi imela kakšen pomemben dokazni material. Liste župnikov, ki so jim jih očitali, so samo in skoraj brez izjeme seznami zapornikov internirancev, za katere so prosili.