Avtor: Milan Komar

PRILIČENJE – Kdor se je samo priličil tujemu okolju, bo težko daleč prišel. Priličenje je zunanje, brezosebno privzetje nelastnih navad, kretenj in drž. Prodreti v tujo družbo in se uveljaviti v njej ni lahek opravek. Pogosto primanjkuje moči za borbo. Te pa je treba iskati v sebi, velikokrat zelo globoko v sebi, kjer ni mesta za brezosebnost in zunanja privzetja. Tam je človek to, kar je. Na drugi strani pa tudi v globljih plasteh tujega okolja prav malo veljajo čisto zunanja privzetja njihovih drž. Človek bi celo trdil, da je prav to hitro in površno priličenje največja ovira za pravo vraščanje v novo družbo. Na zunaj je zadeva opravljena in s tem pomirjena vest doseljencev in domačinov. Notranja odtujenost pa traja še v drugi in tretji rod. In natura non da tur saltus.
KOMUNIKACIJE – Tehnika je zmanjšala razdalje, zboljšala zveze in, kar se tiče materialnih ovir, izredno olajšala stike. Samo kar se tiče materialnih ovir, pa nič več. Človeške komunikacije žal ne trpe samo zaradi materialnih ovir. Tuj časnikar je hitro v prekomorski deželi. Hitro jo prepotuje. Toda z ljudmi se ne sreča, jih ne vidi, jim ne čita duše. Ni časa in ni ljubezni! Potem se hitro vrne, hitro vrže na papir svoj članek in ko tuja publikacija z njegovim člankom pride v deželo, o kateri govori – kar se navadno zelo hitro zgodi – je poznavavcu razmer popolnoma jasno, da do stika ni prišlo. Površne sheme, sodbe »ab exstrinseco«. Duhovne zveze ni. Razdalja je neskončna. Še bolj neskončna zaradi kontrasta vedno bolj popolnih tehničnih zvez.