Avtor: Neoznačeni avtor

V času, ko na večino ljudi zgoščeno pritiska skrb za demokratično prihodnost slovenskega naroda, pozivamo vse ljudi dobre volje, da se v javnosti in v okoljih, kjer delajo, zavzamejo za demokracijo in njeno kulturo. Velikemu plebiscitu za samostojno državo mora sedaj slediti veliki plebiscit za demokracijo.
Čeprav nam še niso znane vse izmere sedanjega trenutka, je vendar že jasno, da se nekdanje totalitarne sile skušajo z dvojno igro spet polastiti oblasti na monopolen način. Prvi nedvoumno znak svoje namere so dali takoj po zadnjih volitvah, ko so poleg predsedstva republike zavzeli še ostali dve ključni mesti v državi: predsedstvo državnega zbora in predsedstvo vlade. Drugega dajejo sedaj, ko odstavljajo ministra, ki mu izostrena demokratična zavest ni dovoljevala, da ne bi postal pogumen kritik reakcionarnih sil in njihovih dejanj. Če jim bo to uspelo, bo narejen najpomembnejši korak pri političnem čiščenju in ustvarjanju enotno obvladanega prostora.
Da to delajo s tako naglico in na podlagi okoliščin, ki so po sebi neznatne in obrobne, poleg tega pa so tudi nedokazane, kaže na osnovno skronstruiranost stvari. Popolen cinizem pa je, da se pri tem sklicujejo na človekove pravice, hkrati pa ne naredijo nič, da se ustvari pravni sistem, v katerem bi jih bilo mogoče uresničevati. Popoln cinizem je, postavljati se v vlogo zaščitnikov človekovih pravic, ko se hkrati posmehujejo vsem prizadevanjem, da se razišče slovenski holokavst, da se preneha onečaščanje vojaških pokopališč, da zvejo svojci, kaj se je zgodilo z njihovimi ljudmi, ki so izginili brez sledu, da se odkrijejo tajni dokumenti organiziranega terorja, da se javno pove, kje so sedaj in kaj delajo nekdanji izvajalci policijskega in ideološkega nasilja. Kdor ob vsem tem ne vidi, da je sklicevati se na dogodek, kakršen se je zgodil v Depali vasi, ne samo groteskno, ampak kaže tudi na drugotne in skrite namene, še ni odstranil preveze z oči. Čas je, da vsi to storimo.