Avtor: Joseph Karl von Eichendorff

Bilo je, kot da zemljo poljubilo
skrivaj, potihem bi nebo,
da v lesketanju rož o njem edino
drhteč bi sanjala lahko.
Drhtel je zrak čez polja in drhtelo
v valovih klasje je lahno,
v gozdovih komaj slišno zašumelo
pod zvezdno jasno je nočjo.
In moja duša krila je razpela
za pot v daljave brez bregov,
skoz pokrajine tihe je letela,
kot da letela bi domov.