Avtor: Ivanka Kozlevčar

Hej, Sivček, Rjavček, hej, hej!

Le stopita,

bolj k meni

pa ravno naprej!

Nebo je leglo v razore,

belo sili v vlažne nozdrvi.

Le naprej, Sivček!

Daj, naj denem roko ti na vrat:

gorak je, gorak.

Nikar se ne brani:

res, mrzle so mrzle moje roke,

aj, če bi čutil še moje srce!

Daj poženi, Minka,

da ne bom pri ročicah zaspal!

Sneg bo, sneg, pa je treba.

Hej, Sivček, Rjavček, hej, hej!

Le malo naj se oprem, le za hip,

tako me je strah in mraz je, mraz.

Ko smo lani tukaj orali,

je kakor gredoč na koncu postal:

Bog daj, dobro vam gre!

Vedela sem, da me je iskal.

In tukaj sem plela,

takrat je šel.

E kaj bi jokala,

preden bo tale klasje pognala,

bom nazaj.

No, Minka, ne vidiš brazde?

Da, hej Sivček, hej, hej,

sem, tako, le naprej!

In drugo bova skupaj sejala.

Skupaj sejala!

Kaj praviš? Nič, nič.

Le naprej, Sivček.

Daj, naj denem roko ti na vrat:

gorak je, gorak.

Nikar se ne brani:

res mrzle so, mrzle moje roke,

o, če bi čutil še moje srce!

Avtor slike: Mirko Kambič

Opis slike: Sama Mirko Kambič