Avtor: Pavel Kogej

Edino trn je iz krvi pognal,

trn oster, ki je venčal glave,

zbadal vaše roke je krvave,

trn, ki ga brat je vaš izbral.

S trnjem so jeklenim vas vezali,

živi v ognju smrti ste goreli,

kakor Kristus muke ste trpeli,

rablji so obleko vam pobrali.

Križani takrat je bil med vami,

rane vaše je hladil s solzami,

pesem zadnjo peli so gozdovi.

Rož vam niso roke nasadile,

trnje venča žalostne gomile,

mrtvi spe pod njim sinovi.