Revija NSZ

Šentjernej, domovina 1000 domobrancev

Sep 1, 1996 - 2 minute read -

Avtor: Neoznačeni avtor


Silvester Golob
Sedaj, ko imamo popisane vse žrtve 2. svetovne vojne v župniji Šentjernej, nam je šele postalo jasno, da naslov celostranskega članka v Slovenskem domu z dne 13. maja 1944 “Št. Jernej, domovina 1000 domobrancev in njegove žrtve” ni bila nobena propaganda, temveč resnična ugotovitev. To potrjuje tudi članek v glasilu III. bojne skupine slovenskih domobrancev za BLAGOR OČETNJAVE (izhajalo je od 14. 11. 1943 do 6. 5. 1945), ki v številki 38 dne 6. 1. 1944 navaja: “Kraj Št. Jernej in okolica sta zibel protikomunističnega pokreta. Ob ustanovitvi protikomunistične milice v letu 1942, kakor sedaj v domobranstvu, je kraj Št. Jernej z okolico na prvem mestu v pokrajini. Zdaj pri domobrancih nosi puško 760 mož in fantov. /…/ Bivši legionarji, ki so se udeležili vseh večjih bitk, so znani borci - junaki, ki so doprinesli največ žrtev. Višek vseh bojev je bilo Kočevje. Na svežih grobovih se zopet blesti pod imeni junakov kraj Šentjernej na prvem mestu.”
Vedeti je treba, da je do konca vojne vstopilo v domobranske vrste še več sto fantov in tako gotovo prekoračilo število tisoč.
Tudi komunistična sodna oblast je to potrdila. Na znanem “božičnem procesu” v Ljubljani, je bil obsojen na smrt in 20. 3. 1946 usmrčen tudi šentjernejski župnik Franc Cekovnik, kateremu so očitali krivdo … “da so se povečale vrste izdajalca, saj je glasom dobljenih objektivnih podatkov stopilo v okolišu obtoženčeve fare nad 1000 mož v vrste izdajalskih domobrancev … ”
Po podatkih, ki smo jih zbrali za knjigo Žrtve druge svetovne vojne - župnija Šentjernej, je padlo med vojno 109 legionarjev in domobrancev, po vojni pa je bilo pobitih 277, skupaj torej 386. Za farno ploščo (plošče) ali spomenik bo treba prišteti še 37 civilnih oseb, ki so jih pobili partizani, v glavnem med vojno. Skupaj je bilo torej na protikomunistični strani 423 žrtev. Po izidu knjige je bilo sicer nekaj pripomb, zlasti s strani KO ZB Šentjernej, vendar se zaradi tega to število ne bo bistveno spremenilo.
Krajevni leksikon Slovenije navaja podatke o številu prebivalcev: leta 1931 je bilo v župniji Šentjernej 5850 prebivalcev, leta 1961 pa 5392. Razlika je 458. Te številke pa ne dajejo objektivne slike, saj vemo, da se pobiti domobranci vodijo v veliki večini še danes v matičnih knjigah kot še živeči. Pravna država, kje si!