Avtor: France Kozina

Po angleški izročitvi si iz Vetrinja šel na težko pot, ki je vodila v gotovo smrt. Toda tvoja usoda je bila vsaj malo drugačna od usod tisočev, ki jih je Bog takoj zahteval zase. Uspelo ti je, da si z dvorišča škofovih zavodov v Šentvidu skupaj z bratom in prijateljem pobegnil. Dolgo, več kot triletno skrivanje je bilo morda hujše od hitre smrti. Končno je prišel čas rešitve in z bratom sta v tujini zadihala osebno svobodo. Vajin prijatelj te sreče ni doživel. Tako si ostal živa priča, nam vsem pa tudi zgled krščanskega moža in neomajnega idealista.
Nepričakovano si odšel od nas, ki smo še ostali v tej solzni dolini.
Takšnega idealista, kot si bil ti v svoji mladosti in tudi v zrelih letih, danes ne najdemo več. Tvoji govori in pisana beseda so morda včasih koga izmed nas nekoliko prizadeli. Vedno si govoril in pisal iz svojih lastnih izkušenj, zato si bil neposreden in se nisi bal, da bi ti kdo zameril. Tvoje neizmerljivo delo za pravico in resnico je tudi nas spodbujalo k posnemanju.
Odšel si čez široko morje v daljno tujino, kjer si se srečal s slovenskim dekletom. Tudi ona je bila begunka pred komunizmom. Postala ti je zvesta žena in dobra mati vajinim štirim otrokom. Čutila sta, da je tujina mačeha, vendar sta si, izgnanca iz domovine, tu zgradila svoj dom. Svoje otroke sta vzgojila v pravem krščanskem in slovenskem duhu.
Kmalu bo eno lelo, ko smo te spremili na tvoji zadnji zemeljski poti. V naših očeh so bile solze, čeprav smo vedeli, da odhajaš v novo življenje, kjer boš končno združen z onimi, ki jih je Bog poklical k sebi že prej, pred petdesetimi leti. Vedeli smo, da te bodo sprejeli v svojo sredo in te pozdravili z lepim domobranskim pozdravom: Slovenski domobranec, zdravo! in da boš krepko odgovoril kot pri naših srečanjih: Bog daj!
Danes, ko pišem te misli o tebi, si zopet z menoj kot takrat v Londonu, ko sva stanovala skupaj in se pogovarjala o hudobiji, ki so jo povzročili Angleži. Marsikateri rožni venec sva zmolila skupaj v trdni veri v božjo pravičnost, da bo ona odločala, kdo si je in si bo zaslužil prostor v nebesih.

Avtor slike:

Opis slike: Stane Pleško

Počivaj v miru, dragi prijatelj Stane, v zemlji tuje dežele, ki je postala rodna domovina tvojim otrokom. Pri Bogu pa prosi za Slovenijo, da bo poleg svoje samostojnosti postala tudi svobodna, demokratična in krščanska, kot smo jo mi poznali v naši mladosti.
Bog, narod, domovina!