Revija NSZ

Spominske plošče na Žalah – zgodovina, priznanja in zahvale

Dec 1, 1997 - 4 minute read -

Avtor: Stane Štrbenk




Slovenski spominski odbor pri Novi slovenski zavezi je prevzel nalogo in odgovornost za postavitev ljubljanske spominske plošče žrtvam revolucije na protikomunistični strani, ki so živeli v Ljubljani oz. so imeli zadnje bivališče na območju ljubljanskih župnij.
Postavitev je bila zahtevna naloga, v prvi vrsti glede ugotavljanja žrtev, katerih imena naj bi napisali na to ploščo, dalje glede simbolne arhitekturne rešitve, lokacije in finančnega vprašanja. Postavitev plošče je bila tudi odgovorna naloga tako napram svojcem in prijateljem žrtev, napram mestu Ljubljana in ne nazadnje zgodovini.
Slovenski spominski odbor je v obdobju več let iz različnih virov evidentiral okrog 1.300 oseb, ki naj bi bile žrtve komunističnega nasilja iz območja mesta Ljubljana. Vendar je iz arhivov, zgodovinskih dokumentov, osebnega poznavanja in verodostojnega pričevanja ljudi, večkrat v postopku od vrat do vrat, od teh do sedaj zbral zanesljive identifikacijske podatke le za 918 žrtev, katerih imena so izpisana na tej plošči. Za ostale bo poizvedovala naprej in dopolnjevala imena na tej plošči.
Za vse žrtve smo izpolnili popisne liste z identifikacijskimi podatki, katerih resničnost so s podpisom potrdili svojci, prijatelji, znanci, sosedje oz. druge osebe, ki so žrtve in njihovo usodo osebno poznali. Popisni listi so tako zgodovinski dokumenti medvojnega in povojnega obdobja.
Od 918 je na plošči 206 imen civilnih žrtev, 30 vaških stražarjev, 595 slovenskih domobrancev, 80 pripadnikov formacij jugoslovanske vojske in 7 partizanov, ki jih ni na partizanskih spomenikih.
Spominska plošča ni spomenik, je le nagrobna plošča simbolnega groba tistih, ki trohnijo v breznih, rudniških jaških in neznano kje drugod po Sloveniji, pa še nimajo groba in spomina. Od tega odstopa le 20 žrtev, za katere so svojci izrazili željo, da vsaj simbolično počivajo skupaj s sožrtvami na tem kraju. Na tej plošči pa ni 25 imen upravičenih žrtev, katerih svojci iz različnih razlogov tega niso dovolili.
Avtor: DRUŽINA. Govori tajnik Nove slovenske zaveze Stane Štrbenk DRUŽINA

Avtor slike: DRUŽINA

Opis slike: Govori tajnik Nove slovenske zaveze Stane Štrbenk DRUŽINA


Spominska plošča je zaradi svojih dimenzij in pričakovanega števila občasnih in stalnih obiskovalcev, zahtevala izjemen prostor z izjemnimi razsežnostmi. Tega nismo mogli zagotoviti v okviru ljubljanskega pokopališča. Z velikim razumevanjem in dobrotno gesto nam je Župnijski urad Sv. Križa dovolil tukaj postaviti to veličastno spominsko ploščo.
Zavedajoč se velike odgovornosti pred javnostjo, je Slovenski spominski odbor razpisal dva javna natečaja za arhitekturno oblikovanje te plošče. Od devetih ponudb je strokovna žirija izbrala ponudbo arhitekta Popek Franca iz Spodnjih Pirnič, ki je tako arhitekturni avtor te spominske plošče. Na podlagi zbiranja ponudb je izbral za izvajalca gradbenih del SCT Stanovanjski inženiring iz Ljubljane, ki je ta dela opravil v rekordnem času. Za izvajalca kamnoseških del pa je izbral podjetje Kunovar – marmor granit, tudi iz Ljubljane. Parkovno ureditev je izvedlo podjetje Parkovno vrtnarstvo Jože in Andrej Strgar iz Črnuč.
Avtor posvetila na osrednji plošči je slovenski pisatelj in pesnik gospod Zorko Simčič.
V postopku za pridobitev soglasij in dovoljenja za postavitev smo imeli nekaj nasprotovanj in težav, tako načelnih, kot konkretnih glede lokacije. Po prvotnem načrtu naj bi plošča stala sicer ravno na tem zemljišču, vendar na obstoječem betonskem podstavku nasproti te plošče, na hrbtni strani Plečnikove molilnice. Te težave so povzročile zakasnitev dokončanja in blagoslovitve.
Kljub vsemu, danes imamo tudi v Ljubljani to spominsko ploščo, ki se pridružuje 180-tim spominskim ploščam v Sloveniji z okoli 9.000 imeni.
Za pokritje stroškov so do sedaj prispevali: svojci in prijatelji žrtev iz domovine in tujine okrog 50%, Nova slovenska zaveza okrog 25%, Mestna občina Ljubljana 5%, nepokritih pa je ostalo še okrog 20% stroškov.
Slovenski spominski odbor meni, da je ta spominska plošča stvar mesta Ljubljane in njena postavitev oddolžitev žrtvam revolucije z območja mesta Ljubljana. Zato naj bi tudi nosila ime: ljubljanska spominska plošča.
Pričakujemo, da jo bo mesto Ljubljana sprejelo in jo prevzelo v skrb in vzdrževanje.
V imenu Slovenskega spominskega odbora se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli sodelovali in prispevali k postavitvi te spominske plošče. Še posebej se v imenu svojcev in prijateljev žrtev in prepričan sem, da lahko tudi v imenu žrtev, iskreno zahvalim župnijski skupnosti Sv. Križa, ki je sprejela te žrtve-brezdomce in jim ponudila tu kraj njihovega poslednjega doma. Spoštovanemu župniku župnije Sv. Križa gospodu Antonu Rojcu, ki je danes kljub bolezni, tu med nami, pa še posebej iskrena hvala za nesebično izkazano dobroto, ko je tem žrtvam dovolil, da smejo vsaj simbolno počivati tu ob Cerkvi Vseh Svetih in s svojimi imeni pričati, da so tudi ti nekoč živeli. Vsem in za vse – Bog povrni!