Avtor: Vladimir Kos

Pomlad je. Na sončnem oboku

se ziblje bukov list.

Čist, razigran ozarek.

Poletje se bliža v parabolskem loku.

List zori,

v vihro, v vtočino, v oblake.

Potem bo jesen; ko list mahne;

ko dež vreže v tla:

“Da.”

Pod davno Zapoved sreče.