Avtor: Vladimir Kos

Videl sem tvoje deviške oči.

Na molu si stala, Marija.

Mornarji so vlekli za dolge vrvi,

v vodi plesale so zlate luči.

Bilo je opoldne, Marija.

Ladja odprla je belkasto dlan –

za Aires, za Pablo, za Rio.

Na vrhu v ograji je stal kapitan,

dolgo je pela sirena v pristan –

potem so odpluli z Marijo.

Videl sem Tvoje otroške oči,

v daljavi široko razprte.

Galebi so švignili v modre poti,

morje je butnilo v žejne peči,

za ladjo se spele so črte.