Avtor: Brane Senegačnik

stran: 033

Bršljan žari že med zelenjem poznim,

v megli ječijo zlate krošnje lip,

glej rožnih vrtnic zadnji sladki hip

v slovo nasuje sanj dlanem ubožnim.

Med listjem trte kakor temne rane

svetlikajo se grozdi v hladni rosi.

– Ne slišiš? Kot da šepetajo: “Prosi,

o prosi zame!” ustnice neznane.

Kaj sreča je? Kaj laž? In kaj je hrepenenje?

Kaj tolče v tebi ob svoj lastni rob?

Molče vrtovi. Mokri. Temni. Sami.

Nikdar se ne napije teh podob

tvoj žejni duh. V minljivosti omami

se vzpne za hip – o kam? – in ve: to je življenje.

stran: 035

Avtor slike: Mirko Kambič

Opis slike: Kakor temne rane svetlikajo se grozd Mirko Kambič