Avtor: Stane Trček
stran: 088
Cenjeni gospod urednik, v Zavezi št. 32 ste objavili članek Slovenske učiteljske zgodbe – učiteljica Nuša Jaklič.
Članek sem prebral in prijetno presenečen ugotovil, da se nanaša na našo nekdanjo uslužbenko go. Ano Jaklič. Vaš stavek »čez nekaj let je Nuša le dobila službo administratorke v nekem gradbenem podjetju. Če je družinski spomin točen, je nekaj časa hodila v službo v Medvode … « Res je. Bila je tajnica pri obrtnem gradbenem podjetju Stavbar Medvode. Jaz pa sem bil tehnični ustanovitelj in takratni direktor tega podjetja.
Zgodba je tale:
S 1. januarjem sem po nalogu takratne občine Medvode začel organizirati občinsko gradbeno podjetje. Dal sem mu ime Stavbar. Ko sem ga spravil na 154 delavcev, spomladi 1954, sem začel iskati tajnico, ker sem imel izven pisarne že preveč dela.
Takratni direktor ekspoziture Medvode, takrat še Narodne banke, gospod Elsner me je vprašal, če bi me motilo zaposliti brezposelno učiteljico, ki so ji zaradi vernosti odpovedali službo. V mojih očeh, star sem bil 24 let, je bilo to priporočilo. Obiskal sem jo na domu in jo kar angažiral. Drugi dan je začela z delom. Seveda se je vozila v Medvode.
Čeprav je bila 20 let starejša od mene, sva se lepo razumela. Bila je mirna, tiha, vestna in marljiva sodelavka. Leta 1956 sem se odločil, da grem k nemški gradbeni firmi v Aachen. Dal sem odpoved občini Medvode. O mojem nasledniku je sklepal občinski komite ZK. Sklenili so, da mora biti novi direktor komunist. Jaz namreč nisem bil. Izkazal se je takoj, ko sem podjetje zapustil. Odpovedal je službo gospe Jakličevi, češ, da farških bab ne trpi. O tem je najbrž dobil migljaj z občinskega komiteja ZK, ta pa verjetno od ZK Moste, saj veste, kako so karakteristike potovale za ljudmi. Po samo enem letu vodenja je spravil podjetje v totalno izgubo. Občina je uvedla prisilno upravo. Žaloigra podjetja, ki sem ga zapustil s 50 delavci, se je nadaljevala. Nazadnje so ga morali likvidirati.
stran: 089
Ko se je to dogajalo, sem bil v Nemčiji. Agonijo podjetja omenjam, da vam prikažem, kakšni ljudje so odločali o usodi soljudi.
Toliko za dopolnitev vaših informacij o ge. Jakličevi in njenem življenjskem intermezzu pri GP.