Avtor: Mara Kolman

stran: 080

stran: 081

Kot vsako leto nam je gospa Mara Kolmanova tudi letos poslala poročilo o spominskih slovesnostih v Milwaukeeju in Clevelandu. V spremnem pismu skromno piše, da pravzaprav ne poroča nič novega, saj se slovesnosti ponavljajo vsako leto, nato pa takoj doda: »Toda moramo se spominjati in opominjati tudi druge na trpljenje naših ljudi, ki so umirali za Boga, narod in domovino.« Da, naša velika pravica in dolžnost je ohranjati zgodovinski spomin. Poglejmo torej poročilo o spominjanju naših rojakov onkraj velike luže!

Spominski dan v Milwaukeeju

Odkar se preživeli domobranci in protikomunisti zbiramo v društvu Triglav, imamo na spominski dan, 31. maja, obletno mašo in komemoracijo za naše pobite. Tudi letos smo se na ta dan zbrali v našem Triglavskem parku.
Z dr. Goletom je somaševal g. Gregor Goršič, lanski novomašnik, ki že več let sodeluje pri našem spominskem programu. Naš pevski zbor so okrepili gostje iz Chicaga. Veliko naših pevcev je žal že pokojnih in so napisani na spominskih ploščah v cerkvici nad jezerom sredi našega parka. V pridigi se je dr. Gole spomnil žalostnega maja 1945. Z besedami iz Črne maše nas je popeljal v rimski kolosej, kjer so bili mučeni prvi kristjani. Podobno se je dogajalo s tisoči in tisoči naših slovenskih mučencev, dokler niso končali v katakombah neštetih grobišč. Toda njihova smrt je bila zmaga nad komunizmom. Prošnje pred darovanjem je bral g. Menčak: za svetega očeta, za slovenskega metropolita, za škofa Rož­mana in generala Rupnika, za pomorjene domobrance in vse žrtve komunističnega nasilja, za slovenski narod in našo mladino – tukaj in doma. Prosili smo tudi za pokojne člane Triglava; trideset jih je že in njihovo število se stalno povečuje.
Po maši smo še zapeli pesem Marija skoz življenje, takoj nato pa je predsednik milwauškega Tabora g. Franjo Mejač začel drugi del slovesnosti; pozdravil je vse goste, se zahvalil duhovnikom za lepo mašo in dal besedo glavnemu govorniku gospodu Martinu Globočniku iz Denverja. G. Globočnik se je spomnil vseh mučenih in pomorjenih od Grahovega, Turjaka, Mozlja, Krimskih jam pa do Kočevja, Št. Vida in Teharij, vseh tistih, ki so jih mučili po zaporih in so izginili brez sledu. In kdo je kriv za vse te žrtve? Najprej dva Josipa – Stalin in Broz, nato pa naši Kajni – veliko jih je še živih. Ali ni nikjer nobenega sodišča, da bi jih kaznovalo? Večkrat sprašujemo, zakaj je Bog dopustil vse to trpljenje, pozabimo pa se vprašati, zakaj smo mi ostali živi. Hvaležni smo Bogu za življenje, naša dolžnost pa je, da smo pričevalci. To od nas pričakujejo tudi naši mučenci. Slovenski narod ne sme umreti!
Po govoru smo zapeli Gozdič je že zelen, sledilo je nekaj recitacij, nato pa nas je g. Goršič spomnil, da bo letos jeseni škof Slomšek proglašen za blaženega. Med bogatimi darovi, ki jih je škof Slomšek prejel, je bil tudi njegov preroški duh. Že leta 1850 je v Drobtinicah napisal preroško pesem o komunizmu, ki bo zajel tudi našo deželo. Koliko žrtev bi nam bilo prihranjenih, ko bi poslušali Slom­ška? Danes se zahvaljujemo za žrtve domobrancev in vseh pomorjenih in prosimo, da bi te žrtve rodile nov rod za Boga, narod in domovino. Kot vedno smo slovesnost zaklju­čili s himno Oče, mati. Obiskali smo tudi domobranski grob, ki je bil ta dan posebno lepo okrašen. Po kosilu pa smo še povasovali z znanci in prijatelji.

Slovesnost v Clevelandu

Leto se je nagnilo v junij in spet smo se zbrali v Clevelandu na našem vsakoletnem romanju. V soboto zvečer udeležba ni bila ravno velika, vendar zadovoljiva. Pri kapelici smo zmolili rožni venec za pokoj vseh, ki počivajo v breznih in jarkih po celi slovenski zemlji. Zapeli smo Mi domobranci in Oče, mati, nato pa nas je nagovoril g. Blaž Potočnik. Nekateri so še dolgo v noč kramljali ob kresu, drugi, ki smo prišli od daleč, pa smo kmalu odšli k počitku.
Vi se še niste razšli od obletne maše v Rogu, vaša in naša slovesnost sta namreč bili na isto nedeljo, ko smo se mi ponovno zbrali na Orlovem vrhu k spominski maši za pobite domobrance in druge žrtve strašne komunistične morije. Kot vsa ta dolga leta nas je bilo tudi letos veliko, seveda pa vsako leto manjka več in več poznanih obrazov.

stran: 082

Orlov vrh je bil čudovito okrašen in ves v zastavah. Mašo je vodil gospod župnik Kosem, ki že toliko let rad prihaja med nas. Z njim je somaševal g. Avguštin Klobčar, župnik iz Dolenje vasi pri Ribnici, ki je bil tukaj na obisku. Med mašo smo imeli ljudsko petje in vsi navzoči so res peli. V pridigi sta se oba duhovnika spomnila težkih povojnih dni. G. Klobčar je bil rojen že po vojni, vendar dobro pozna trpljenje naših ljudi in neštete poboje. G. Kosem se je še posebej spomnil vseh živih in mrtvih očetov, saj je bila ta nedelja tudi »Očetovski dan«. Cerkveni del slovesnosti smo tudi tu zaključili s pesmijo Marija skoz življenje.

Avtor slike: Neoznaceni avtor

Opis slike: Milwaukee 31. maj 1999 – Zbrani ob Domobranskem grobu v Triglavskem parku

Sledila je položitev domobranskega venca pred Belo steno. Ko je povorka, v kateri so bili domobranci z vencem, nosilci zastav in številne narodne noše, prišla do kapelice, se je oglasila ameriška in slovenska himna. Predsednik Milan Zajec je v svojem govoru pozdravil vse navzoče, se zahvalil obema župnikoma za sv. mašo in povabil k ohra­n­janju spomina na pokojne. Čeprav nas je vsako leto manj, jih ne smemo pozabiti. Na koncu slovesnosti smo spet iz srca zapeli našo himno Oče, mati. Ostali smo še na kosilu, pokramljali z znanci in prijatelji, potem pa se poslovili z željo, da bi se prihodnje leto, na pragu novega tisočletja in ob 55-letnici vetrinjske tragedije, spet srečali na tem kraju.