Avtor: Brane Senegačnik

stran: 056

stran: 058

mojim staršem
Med temnimi šotori molčanja

ni več slišati ceste.

Stvari so le še osteklenele sence spomina.

Tvoj dih se je ločil od tebe

in zmrznil v ivnato čipko.

Samo zvoki vlaka včasih predrejo svinčevo tihoto

kot podtalna reka sna, ki poje o nekem drugem svetu

in se izgublja v njegovi neresničnosti.

In to je vse.

A tam, kjer ni nihče hodil,

so v trdi sneg odtisnjene stopinje.

Nežno: kot da so stopale otroške noge hrepenenja.

In ko poklekneš, da bi videl, kam vodijo,

zamaknjen spregledaš:

obrnjene so k tebi.

stran: 059

Avtor slike: Mirko Kambič

Opis slike: Otroške noge hrepenenja Mirko Kambič