Avtor: Neoznačeni avtor

stran: 096

stran: 097

Avtor slike: Neoznaceni avtor

Opis slike: Sandro Botticelli, Madona, Firenze 1483

SLOVENCEM IN SLOVENKAM
V DOMOVINI, ZAMEJSTVU in ZDOMSTVU
PO MESTIH VSEH KONTINENTOV, PO OTOKIH VSEH OCEANOV
BRALCEM IN BRALKAM ZAVEZE, PRIJATELJEM NOVE SLOVENSKE ZAVEZE
VSEM, KI Z NAMI NOSITE ISTI SPOMIN,
KI VAS BOLI ISTA BOLEČINA,
KI VAS NOSI ISTO UPANJE
VSEM LJUDEM DOBRE VOLJE
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
NAJ ZA DOLGO NOČJO PRIDE VELIK DAN
NAJ V NAŠA SRCA STOPI MIR, DA BOMO MOGLI BITI DOBRI LJUDJE


stran: 098

Na Koroškem je bil začetek največje politične emigracije v slovenski zgodovini. V taboriščih so Slovenci nadaljevali svoje organizirano življenje izpred vojnih let. To so počeli s tako kulturo in omiko, s tolikšno delavnostjo in požrtvovalnostjo, da so želi občudovanje vseh, ki so prišli z njimi v stik. Brutalna in rafinirana propaganda komunistične Ljubljane se je izkazala za nemočno spričo ugleda, ki so si ga pridobili. O tem se lahko sami prepričate, če vzamete v roke čudovito knjigo:
SLOVENSKI TISK
V BEGUNSKIH TABORIŠČIH V AVSTRIJI
1945–1949
Knjigo je napisal in dokumente zanjo zbral neumorni dr. Janez Arnež. Izdala jo je založba Studia Slovenica in zanjo lahko pišete na naslov: Studia Slovenica, p. p. 28, 1210 Ljubljana–Šentvid, tel.: 061/152 15 13. Storite to takoj!
Na predstavitvi knjige je akademik prof. dr. Kajetan Gantar o njej povedal tudi tele dragocene misli:
Gospodu dr. Arnežu gre zasluga, da je leta in leta zbiral težko dostopno, po vsem svetu raztreseno gradivo, da je zbiral dokumente in zapisoval pričevanja lju di, ki so za las ušli holokavstu, kakršnega so njihovi svojci doživeli na Teharjih in v breznih Kočevskega Roga … gre mu tudi zasluga, da je k razstavljenemu gradivu napisal poglobljeno študijo, ki se ponekod bere kot roman. Z akribijo odgovornega zgodovinarja in s stilizacijo tenkočutnega pripovednika je iz gradiva izbrskal in osvetlil vrsto pretresljivih, včasih tudi paradoksnih situacij. Naj omenim strani, kjer opisuje strogo cenzuro v begunskih taboriščih, kako so angleške vojaške oblasti v begunskem tisku cenzurirale celó izjave in govore najvišjih zavezniških državnikov, kadar so ti kritizirali Titov režim: kako je angleški major iz begunskih časopisov črtal cele odstavke Trumanovega govora! Toda naši ljudje so bili iznajdljivi in podjetni in so samo v taborišču v Lienzu izdajali kar dva dnevnika: enega cenzuriranega, drugega v ilegali, ki pa so ga vsak dan sproti legalizirali. In v tem drugem so si lahko privoščili popolno svobodo tiska in govora; o iznajdljivosti, kako jim je to uspevalo, beremo v Arneževi knjigi.