Avtor: Karel Mauser

stran: 092

Vedno sem ljubil

njegovo klicanje v noči,

podobno glasu grlice,

ki prisluškuje šumotu kril nad seboj.

V njegovem klicanju

sem ujemal pritajen jok

za razkošjem dnevov, ki so minili

in tapkanje v tišino, ki budi spomine.

V njegovem klicanju

sem čutil strast klitja semen

in blažen napor rožnatih popkov,

ki se neslišno odpirajo.

Ljubim njegovo klicanje v noči,

lovim ga v dlani kakor otroci.