Avtor: Blaža Cedilnik

stran: 076

Ja, ja, čas pa res hiti. Ne morem si kaj, da ne bi tega znova zapisala. Majke mile, ta nesrečni referendum je bil že, skoraj bi lahko rekla davnega leta 1996. Kdo bi verjel, da je že toliko časa preteklo od takrat. Zakaj sem rekla davnega? Zato, ker se komaj kdo še spomni, kako je bilo že s tem, kaj so nas pravzaprav spraševali na tem referendumu in kakšna navodila so nam dajali gospodje iz vrhovne volilne komisije po radiu in televiziji. Ko se o tem pogovarjam s prijatelji in znanci, dobivam občutek, da imam sama ali antisklerozo ali izjemen (skoraj genialen) spomin ali pa spominske privide. Dala bi si odrezati glavo ali se povoziti s cestnim valjarjem (ne mislim čisto resno), da so nam takrat postavili štiri (4) referendumska vprašanja. Prvo je bilo o večinskem volilnem sistemu, sledila sta Kristanovo skrpucalo in Gabrov brezmadežni proporcionalni sistem. Tu pa sledi moj spominski privid, da je sledilo še četrto vprašanje o obstoječem volilnem sistemu, ki je po istem viru, to je moj spominski privid, dobilo najmanjšo, komaj omembe vredno podporo. Zakopala sem se v uradne liste, da zadevo preverim. Pa mi ni zneslo in se mi bo najbrž še zmešalo. Kako naj si sicer razložim, da se nihče od mojih prijateljev in znancev tega ne spominja in da v vsem silnem govoričenju o tem referendumu ni o tem niti besedice.
Ves čas me je zanimalo, kako bodo speljali vse skupaj tako, da bodo nove volitve po starem sistemu. Pa je vse tako elegantno potekalo, da bi se človek neizmerno zabaval, če bi seveda celotno zadevo opazoval z Lune ali z Marsa. Ti nesrečni Krščanski demokrati in Ljudska stranka so se združevali, kot je zadnjič povedal gospod Oman, reci in piši, osem let. In združiti so se morali tako rekoč tik pred zdajci, se pravi tik pred novimi volitvami in sesuti vlado. Pravzaprav je niso sesuli oni, ampak jo je sesul Drnovšek s svojo neformalno koalicijo, ki ji volitve po starem sistemu več kot ustrezajo.
Zadnjič so se v oddaji Studio City pogovarjali o tem, kako je Drnovšek odličen šahist, ki ima preračunanih celo vrsto potez vnaprej, kako je tega sposoben tudi Janša, da pa ima Podobnik s tem velike težave. Pa jim ne bi čisto pritrdila. Podobniku je moralo kapniti, da bo na naslednjih volitvah nasankal, pogorel, plačal za naglavni greh, ker se je spajdašil s komsomolci in z borci. Ta kazen bi ga morala doleteti, da bi se mu začela kolesca v glavi sukati v pravo smer. Tako pa je, lepo ali grdo rečeno, nategnil Krščanske demokrate, ki bi na naslednjih volitvah pobrali velik del njegovih glasov, da so se združili, naredili »veliko zgodovinsko dejanje« in zameglili (ne pa prečistili!) ta del slovenskega političnega prostora. Seveda so jim pobrali večino visokih mest v novi stranki, tako da bodo Krščanski demokrati pravzaprav izginili, kot da jih nikoli ni bilo, ko se bo kaj kmalu tisti privesek SLS + SKD pred imenom Slovenska ljudska stranka kar sam od sebe (najbrž iz pragmatičnih vzrokov) izgubil.
Še nekaj me je prav posebno presunilo. Gospod Zagožen, veliki predsednik nove velike stranke, je ob svojem prvem nastopu v tej vlogi deloval kot povsem drug človek. Nikoli ni bil kaj prida govornik, nikoli ni imel pravega nastopa, je pa vedno povedal, kar je imel in hotel povedati tako, da je imelo rep in glavo, jasno in smiselno. Zdaj pa je imel nenadoma nastop, kot se šika, govoril je gladko, skoraj brez dialekta in skoraj tako kot kakšen Kučan, nekaj na splošno, lepe besede brez prave vsebine. Zdaj se pa vprašam, ali se je tako spremenil zaradi visoke funkcije, ki mu je bila dodeljena, ali ga je razsvetlil sveti Duh ali pa je obiskoval šnelkurz iz retorike z umetnostjo javnega nastopanja. Ne morem si kaj, da ne bi ob tem pomislila na znanstvenofantastični roman Gospodarji lutk, ko so z nekega planeta priletela bitja, ki so se prisesala na ljudi, jim nekakšno lovko potisnila v živčni sistem in upravljala z njimi. Ljudje – gostitelji so se popolnoma spremenili in služili samo še namenom svojega gospodarja. Pa, spet ena moja pogruntavščina ali pa kar paranoja. S paranojo (preganjavico) je res hudič. Tudi če se zavedaš, da imaš to bolezen ali motnjo, tudi če je to strokovno utemeljeno in dokazano, to še ne pomeni, da te ne preganjajo. In mene, vsaj kaže tako, preganjajo vse sorte grozne reči. Saj ne da bi zares verjela, ampak kar naprej se mi porajajo take čudne asociacije. No ja, upam, da to ni nalezljivo.

stran: 077

Avtor slike: Neoznaceni avtor

Opis slike: Skromna žetev Mirko Kambič

Seveda Drnovšek ni od muh, se pravi njegovo igranje šaha s premišljeno celo vrsto potez vnaprej. Ja, seveda, če bi igral sam, bi bilo seveda čisto drugače, tako pa stoji za njim cel štab starih prekaljenih mačkov iz prejšnjega režima, ki so vse sorte fint navajeni in mu suflirajo. S pošteno igro proti njim ne gre, to je jasno že od leta enainštirideset, da o zadnjih desetih letih ne govorimo. Žal pa so morale pomladne stranke in njihovi voditelji oziroma vplivni ljudje v teh strankah na lastni koži občutiti, kako je, če si po eni strani pozicijska stranka, po drugi strani pa lahko sodeluješ ali »nagajaš« le pri tistih odločitvah, za katere je potrebna dvotretjinska večina. Tako so se pomladne stranke druga za drugo učile tega, česar bi se lahko naučili iz bližnje zgodovine, ko se je v krvavem obračunu pokazalo, da se skupaj s komunisti ne da zobati češenj, kot je bilo prisrčno reklo naših prednikov, ampak danes so te zadeve arhaizmi in ljudje dobivajo izpuščaje, če kdo slučajno blekne kaj v tem smislu. Človek, ki uporablja arhaizme, nima nobenih šans. Danes so moderni srbizmi, ja, »valjda«, tako besede kot tudi stavčne konstrukcije, da človek komaj še spozna lastni jezik.
To sem že večkrat zapisala, pa sama ne vem zakaj. Saj ne bere nihče, ki bi se ga to tikalo. Pa tudi če bi kdo od takih slučajno bral to mojo »jamrarijo nad slovenskim jezikom, ki izginja«, se ga ne bi nič prijelo. Saj kmalu ne bo nihče več uporabljal slovenščine. Dovolj bo, če bo za silo tolkel angleščino ali pa bizantinščino.

stran: 078

Na tem mestu pa sem gornjo misel zapisala zato, ker sem zadnjič, ko sem poslušala dr. Bajuka, prav uživala. Ni bila samo vsebina njegovega programa taka, konkretna, jasna, ki nekaj obeta, če … ampak njegov jezik. Besede, ki jih je uporabljal. Res, brez slabe misli ali prilizovanja, uživala sem. Seveda sem pa kmalu slišala od znancev, ki zase sicer trdijo, da so neobremenjeni s preteklostjo(!), da simpatizirajo s pomladno stranjo (ampak vse njihove izjave in očitno tudi misli bolj sodijo v rozasti del spektra), da jih je motil Bajukov arhaični jezik in da ne poznajo nikogar (razen morda mene?), ki bi jim ne šle njegove besede na živce, besede, ki jih je uporabljal, starinske, nemoderne besede, kakršnih nihče več ne uporablja (razen morda mene?). Seveda je tu velika odgovornost na medijih, predvsem televiziji, kjer, skoraj bi lahko rekla, popolnoma nič ne pazijo na jezik. Besede naglašajo tako, da te zvije v želodcu. Da ne govorim o napačni rabi besed, tako po vsebini kot po sintaksi in gramatiki. Meni je všeč bogastvo slovenskega jezika, ne pa osiromašen »moderni jezik«, ki uporablja ogromno mašil, tujk, nepravilnih naglasov in, kar je najbolj žalostno in vse graje vredno, množico južnjaških kletvic in izrazov za genitalne organe, Ali kot pravi Menart v svoji pesmi: »Ne kolni! Psovk domačih ni, a tujih jezik ne trpi.«
Poslušali smo izredno sejo parlamenta ob Bajukovi kandidaturi. Cel kup starih, stokrat prežvečenih besed, ki dokazujejo tako rekoč natančno na pol razcepljen državni zbor kot posledico prav takšne razcepljenosti volilnega telesa. Kot sem že rekla, bi vsaj na prejšnjih volitvah nekaj več dobila pomladna stran, če ne bi seveda imeli nekateri naši državljani po dveh glasov. In pa seveda, če ne bi imela rozasta stran za sabo medijev in vseh aparatov, denarja in nepremičnin, ki so ji ostali iz dobrih starih časov.
Kako je lahko Kučan dvakrat predlagal Drnovška za mandatarja, čeprav ni imel prepričljive večine, zdaj pa, ko je bil Bajuk v podobnem položaju, se zanj še zmenil ni, čeprav je bil edini kandidat za mandatarja, ki je imel kar solidno podporo, da ne govorimo o drugih njegovih kvalitetah. Ves čas se je točno videlo, kdo je »naš« in kdo je »njihov«, čeprav tako gledanje ves čas očitajo samo pomladnikom. Na primer: Jerovšku in Brezigarjevi, kandidatoma za ministra v novi vladi, so očitali, da ju je predlagala napačna stranka (Janševi socialdemokrati). Je pa nekaj res. Če bi se pomladniki tako dosledno držali tega pravila, se pravi delitve na »naše« in »njihove«, bi že marsikaj spremenili. Tako se pa enkrat eden, enkrat drugi poskuša v »sodelovanju« z ostalimi, kar pomeni s kontinuiteto. Pa, hudiča, po vseh teh letih bi jim pa že lahko potegnilo. Ampak ne. Vsak mora na lastni koži preizkusiti, kako deluje neformalna koalicija. Ja, kaj so si mislili pomladniki, ko so Drnovšku rekli, da bodo tega in tega dne izstopili iz vlade. A, ne, to pa ne. Iz Drnovškove vlade se pa ne izstopi samovoljno, korporativno, ne in ne in ne. In Drnovšek jih je jadrno zabrisal iz vlade. In vesoljni mediji so pisali, kako je ljudska stranka zminirala vlado v najbolj kočljivem času in kako so podrepniki Janše, ki je zahteval, da grejo ven iz vlade, itd. itd. Je pa res, da bi morali izstopiti iz vlade v tistem trenutku, ko jih je prvič neformalna koalicija preglasovala. Pa bi bili pokončni, na neki način priznali svojo zmoto in rešili, kar se rešiti da, in si ne bi zaslužili kazni, ki se bo razmazala zdaj mednje in med SKD, kar je seveda stokrat narobe. SKD je že plačala za svojo »veliko koalicijo«. To jo je streznilo, predvsem pa je streznilo njene voditelje, zlasti Peterleta. Le-ta je takrat (kot zdaj Podobnik) ves čas govoril, kaj vse prispeva njihova stranka in kako zelo je to dobro, da so v vladi. Po volitvah so pa izvedeli, kaj si mislijo volivci o njihovem delovanju in stranka je tako rekoč začela znova in se »pobrala«. Dejstvo, da SLS ni plačala za svoj napuh, namreč, da lahko parira komunistom & company, pa bo imelo za posledico stalna trenja v novi združeni stranki. Ker so veliko večino vodilnih mest prevzeli SLSniki, se utegne zgoditi, da se bodo napihovali toliko časa, dokler ne bodo počili, skupaj z novo veliko (v tem trenutku največjo) stranko. Preden bo komu uspelo vse te kosce zbrati, jih sestaviti in začeti znova, bo minilo precej (preveč) dragocenega časa, ki pa gre vedno v prid barabam, da se pregrupirajo, reorganizirajo, oborožijo in … popljuvajo nasprotnike.
Obletnica Titove smrti. Veliko hvale je bilo na njegov račun, pa vendar so morali priznati, da za njim ni ostalo nič. Vsi njegovi projekti so se razblinili kot milni mehurček. Ker ni bilo nič za njimi. Vse skupaj, Jugoslavija, neuvrščenost, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, vsi njegovi projekti so se razblinili. Vse skupaj je bila najmanj utopija, če ne kar potegavščina. Ljudje v radijski anketi so govorili vse mogoče. Človek z imenom Jože Brus ga je srečal v gostilni in se mu predstavil in Tito mu je plačal pijačo ne le tisti dan, ampak ves mesec. Lep spomin. Če bi se človek vprašal, odkod mu denar, bi v današnjem jeziku lepo rekli – od davkoplačevalcev. Takrat pa je bilo drugače, on je bil »oče naroda«, kot ga je, mislim, imenoval Makarios, in vse je bilo njegovo. Kar je »odstopil« nam, navadnim smrtnikom, je bila njegova velika dobrota. Ha! Ljudje so butasti, pravi moj svak, zato je izstopil iz politike. Naši »strokovnjaki« pa pravijo, da je za nas vse zelo pozitivno, da smo imeli to obdobje, obdobje komunizma. Ali nihče ne pomisli, da bi se nam v primeru, da tega obdobja ne bi imeli, nemara godilo bolje? Najbrž bi bili že davno v Evropski uniji in najbrž ne bi imeli samo primerljivih cen, ampak tudi plače. Predvsem pa se nam ne bi bilo treba ukvarjati s tranzicijo, ki je kaj čuden in naporen proces. In mu ni videti konca. Kajti kontinuiteta skrbi samo zase. Tranzicijo bodo končali takrat, ko bo vse tako, kot »mora biti«. Ko bodo pomladne stranke samo še beden ostanek, skoraj lahko rečem relikt nekega časa. Prave »pomladne stranke« pa bodo komunisti, komsomolci in borci. Saj, kot zdaj slišimo, je to tako. Godi se jim neizmerna krivica, ko niso uvrščeni v to skupino. Ampak počasi se bo to popravilo. Saj se ve, čigavi so mediji. In takrat bo Kučan izvoljen s sto petnajst odstotki volilcev. In v vladi in parlamentu bomo imeli same strokovne in kulturne ljudi, ki bodo krasno sodelovali med seboj in skrbeli za »dobrobit Slovencev in slovenskih državljanov«. Pred nami bodo »nove zarje Vidove«.

stran: 079

Ampak zdaj držimo pesti za Bajuka. Naj ima vsaj možnost, da poskusi, da se pokaže, kolikor mu bo sploh dopuščeno. Kajti mediji ga bodo ves čas napadali. Iz njegovih izjav bodo iztrgali koščke, ki bodo, milo rečeno, čudno zveneli, jih obračali in prežvekovali in prikazovali njegovo neumnost, nesposobnost in nepoznavanje razmer pri nas. Bojim se, da ga bodo tako razcefrali, da ne bo imel možnosti, da bi pokazal vse svoje znanje, sposobnosti in poznavanje razmer pri nas in v svetu. Še bolj pa me skrbi za naslednje volitve. Če je dala nova pomladna koalicija ljudem toliko novega upanja in vere v to, da se da kaj spremeniti, da bodo prišli na volitve. Če bodo volitve, seveda, poštene.