Avtor: Ivo Žajdela

stran: 078

Poleg političnih nasprotnikov so bili žrtve slovenskih komunistov v njihovi revolucionarni gorečnosti med drugo svetovno vojno tudi mnogi gradovi. Le v nekaj primerih jih je požgal ali bombardiral kdo drug, pa še takrat posredno krivdo nosijo partizani.
Dvorec Bokalce je požgal 1. bataljon Dolomitskega odreda 1. septembra 1942, da se ne bi v njem »ustanovila belogardistična postojanka« (zbornik Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana 1960, št. 1, str. 229). Zelo jasno je požig Bokalc omenil v svoji knjigi Dolomiti v NOB Rudolf Hribernik-Svarun (Ljubljana 1974, str. 306-307). Hribernik si je pri omembi požiga Bokalc privoščil neverjeten cinizem: »Takratna lastnica gradu na Bokalcah je potem, ko so ji partizani požgali grad in rekvirirali hkrano, izjavila, da kljub vsemu ne more reči nobene žal besede o partizanih. Bila je presenečena nad njihovim kulturnim obnašanjem, posebno nad komandirjem in komisarjem, ki sta delala vtis zelo inteligentnih in poštenih ljudi.«



Graščino Lesno brdo so požgali partizani Dolomitskega odreda v istem času (1. septembra 1942) in iz istega »razloga« kot grad Bokalce (Rudolf Hribernik-Svarun: Dolomiti v NOB, Ljubljana 1974, str. 306).


Grad Komenda na Gorenjskem so požgali partizani leta 1944 (Ivan Jakič, Vsi slovenski gradovi, Ljubljana 1997, str. 163).


Grad Šenkov turn pri Vodicah so partizani požgali 9. novembra 1943 (Kamniški zbornik VII, 1961, str. 166-167).


Grad Križ pri Kamniku so požgali partizani novembra 1943.

Grad Brdo pri Lukovici so partizani požgali 19. 5. 1943 (Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del IV, knjiga 6, Ljubljana 1961, str. 42).


Grad Kolovec pri Domžalah so partizani požgali aprila 1943 (Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del IV, knjiga 6, Ljubljana 1961, str. 12; Stane Stražar, Ob bregovih Bistrice, Radomlje 1988, str. 94).



Grad Volčji potok so partizani požgali 13. aprila 1944 (Kamniški zbornik VII, 1961, str. 171; Stane Stražar, Ob bregovih Bistrice, Radomlje 1988, str. 88, 850, 872-873).




stran: 079

Dvorec Mala Loka so požgali partizani novembra 1943.

Dvorec Groblje pri Domžalah so partizani požgali novembra 1943 (Jakič, 127).

Dvorec Češenik pri Domžalah so partizani Zasavskega odreda požgali 16. marca 1944 (Stane Stražar, Župnija Dob skozi stoletja, Dob 1996, str. 97, 584).


Dvorec Črnelo pri Domžalah so partizani Zasavskega odreda požgali 16. marca 1944 (Stane Stražar, Župnija Dob skozi stoletja, Dob 1996, str. 584).


Grad Češnjice pri Moravčah so partizani požgali 1. maja 1943 (Stane Stražar, Moravška dolina, Moravče 1979, str. 116; Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del IV, knjiga 6, Ljubljana 1961, str. 12).



Grad Belnek pri Moravčah so partizani požgali v noči na 15. 7. 1943 (Stane Stražar, Moravška dolina, Moravče 1979, str. 117; Jakič omenja julij 1944).


Grad Zalog pri Moravčah so partizani požgali 15. julija 1943 (Stane Stražar, Moravška dolina, Moravče 1979, str. 120, 635).


Grad Medija pri Moravčah so jeseni 1944 razstrelili in požgali partizani.

Dvorec Dol pri Ljubljani so požgali partizani (Jakič, 93).

Graščino Špitalič v Tuhinjski dolini so požgali partizani konec vojne (Jakič, 331).

Verjetno so partizani uničili tudi dvorec Grmače pri Šmartnem pri Litiji.

Dvorec Slatna pri Šmartnem pri Litiji so porušili partizani konec avgusta 1944 (Jože Župančič, Zasavje v plamenih NOB, Litija 1952, str. 45-46).


Jože Župančič, Zasavje v plamenih NOB (I. del, Litija 1952, str. 45-46) omenja, kako so partizani izropali in zaminirali gradič Gerbin v začetku septembra 1944.


Pogonik pri Litiji je 20. 9. 1944 požgala Gubčeva brigada in je takrat povsem pogorel. Ostale so le stene in po vojni si je nekdo tam zgradil večjo hišo. Lado Ambrožič-Novljan je v knjigi Gubčeva brigada (Ljubljana 1972, str. 773) zapisal, da so grad požgali »na ukaz XV. divizije«, prej pa so ga še izropali.


Ferdo Gestrin, Svet pod Krimom (Ljubljana 1993, str. 113) omenja, kako so partizani konec leta 1943 požgali župnišče in šolsko poslopje v Tomišlju ter gradič Brest in kako je 3. četi Notranjskega odreda skupaj z domačimi terenci marca 1944 po več poskusih uspelo požgati Palmetov Ižanski grad.



Grad Boštanj pri Grosupljem so partizani požgali leta 1944.

Gradič Zavrh pri Boštanju so leta 1944 požgali domobranci zaradi partizanov.

Dvorec Čušperk so požgali partizani 18. decembra 1943 (Zaveza, št. 36, str. 12, 14).


Grad Turjak je (po prvotnem partizanskem hudem uničenju sredi septembra 1943) načrtno požgala 14. divizija ob svojem napadu na Velike Lašče 3. 12. 1943 (glej Domicili v slovenskih občinah, 1981, str. 433; Turjaški grad skozi stoletja, Borec 1958, št. 9, str. 439-443).




Grad v Ribnici so požgali vosovci na novoletni dan leta 1944.

Grad v Kočevju so ob svojem napadu na Kočevje 12. decembra 1943 partizani tako uničili, da so ga po vojni lahko samo še porušili (Franci Strle, Tomšičeva brigada, 3. del, Ljubljana 1989, str. 583-615; na str. 600 opisuje, kako so ga zažgali; na strani 601 je slika gorečega gradu, na str. 613 pa slika povsem uničenega gradu).


Gradič Kostel ob Kolpi so požgali partizani aprila 1943 (Jakič, 169).

Partizani so požgali šolo, sodišče in graščino Turn v Višnji Gori oktobra 1943. »Da bi onemogočili naselitev nemških vojakov«, kot piše Jože Dobnik v Vodniku po transverzali kurirjev in vezistov NOV Slovenije, Ljubljana 1980, str. 269.


27. 4. 1943 so partizani požgali Auerspergov grad v Predgradu pri Starem trgu ob Kolpi (Janko Maček, Kako se je začelo, Zaveza, št. 27, str. 21).




Grad Krupa pri Semiču so požgali partizani leta 1942 (Jakič, 177).

Grad Pungrt pri Semiču so leta 1943 požgali partizani (Jakič, 269).

Grad Pobrežje pri Adlešičih so marca 1945 požgali Nemci samo zato, ker so se v njem zadrževali partizani.

Dvorec Pogance so 30. junija 1942 požgali slovenski četniki, ker se je govorilo, da ga bodo zasedli Italijani (Ivan Korošec, Prva nacionalna ilegala, Ljubljana 1993, str. 80).


Grad Zalog pri Novem mestu so partizani požgali leta 1942 (J. Levstik, Borec 1972, str. 424).


Vrhovo pri Šentjerneju so partizani požgali 22. 9. 1942 (J. Levstik, Borec 1972, str. 424; ali 27. 9. 1942, Zaveza, št. 29, str. 32).


stran: 080

Gracarjev turn so partizani požgali decembra 1942 (J. Levstik v Borcu 1972, str. 424).


Otočec so partizani požgali 20. 5. 1942, v istem času kot grad Hmeljnik (J. Levstik, Borec 1972, str. 424).



Stari grad so partizani požgali 1. 11. 1942 (Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1, str. 186).


Dvorec Ruperčvrh so požgali partizani leta 1942 (Jakič, 294).

Grad Klevevž je požgal 1. bataljon Vzhodnodolenjskega odreda 19. 10. 1942 (Vlado Jurančič, Šmarjeta pri Novem mestu v narodnoosvobodilni vojni 1941-1945, Novo mesto 1985, str. 23, 40-42 in predvsem 61).


Partizanski Gorjanski bataljon je v noči na 27. september 1942 požgal grad Vrhovo, naslednjega dne pa še gradova Prežek (po drugem podatku 8. 12. 1942) in Dobe. V noči na 29. september je ta bataljon požgal še Kostanjevico (grad oziroma samostan). 29. oktobra 1942 so partizani požgali grad na Dobravi pri Kostanjevici. Vsi ti podatki so objavljeni v Zavezi (št. 29, str. 32) povzeti so po knjigi Vilme in Franceta Pirkoviča Bojna pot Gorjanskega bataljona (str. 26).







Po drugem viru so grad Kostanjevica (ali gre za samostan?) partizani požgali 28. 9. 1942, kot navaja J. Levstik v Borcu (1972, št. 8-9, str. 421-422). Isti avtor v isti številki Borca (str. 426) omenja tudi datum partizanskega požiga gradu Soteska in pravi, da so ga požgali 27. oktobra 1943. Edvard Kocbek v svojem dnevniku Listina (Slovenska matica, Ljubljana, 1982, str. 413-414) omenja datum 23. 10. 1943).




Grad Žužemberk je bil močno poškodovan med vojno zaradi partizanskih napadov, še bolj pa spomladi 1945 zaradi zavezniškega bombardiranja, seveda na poziv partizanov.

Grad Hmeljnik so partizani požgali že 19. maja 1942 (Bernarda Potočnik, Hmeljnik, Ljubljana 1994, str. 120).


Grad Radeljca pri Škocjanu na Dolenjskem so požgali partizani (Jakič, 274).

Grad Mirna so požgali partizani Tomšičeve brigade 28. decembra 1942 (Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, Ljubljana 1975, str. 397-398; Franci Strle v Tomšičevi brigadi, 2. del, na str. 385 tega sicer ne omenja).



Graščino Dob pri Mirni so partizani Gubčeve brigade požgali 27. decembra 1942 (Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, Ljubljana 1975, str. 378-381, 383-388; Lado Ambrožič-Novljan, Gubčeva brigada, Ljubljana 1972, str. 117-127; Franci Strle, Tomšičeva brigada, 2. del, Ljubljana 1986, str. 378-381).




Grad Rakovnik pri Šentrupertu so požgali partizani 1. bataljona Gubčeve brigade 11. septembra 1943 (Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, Ljubljana 1975, str. 536, 513).


Za grad Mokronog je v knjigi Metamorfoza groze Jože Snoj zapisal, da so ga partizani požgali po italijanski kapitulaciji (Ljubljana 1999, str. 131). Sicer pa je to splošno znano, čeprav Jakič tega začuda ne omenja. Grad Mokronog so požgali partizani Gubčeve brigade 10. septembra 1943 (Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, Ljubljana 1975, str. 536).




Za grad Turn pri Gabrovki Matjaž Kmecl v knjižici Popotovanje po Levstikovi poti (Litija 1999, 2. izdaja, prva 1989, str. 58) zapiše, da »je bil med zadnjo vojno porušen«.


Graščino Kumpolje pri Gabrovki so požgali partizani leta 1943 (Jakič, 177).

Dvorec Gornji grad v Zgornji Savinjski dolini so partizani iz Kamnika razstrelili in požgali 1. avgusta 1944 (Edi Mavrič-Savinjčan, Gornjegrajsko in njegov čas, Gornji Grad 1998, str. 165).


Grad Vrbovec v Nazarjah so požgali partizani v začetku jeseni 1944, ko so »osvobodili« Nazarje (Grad Vrbovec - Nazarje 1248-1998, Nazarje 1998, str. 14-15).


Verjetno so tudi dvorec Jurklošter pri Laškem požgali partizani.

Grad Vurberg med Mariborom in Ptujem je bil močno poškodovan februarja 1945, ko so ga bombardirala zavezniška letala, seveda na poziv partizanov.

Dvorec Haasberg pri Planini so partizani požgali 28. aprila 1944 (Tanja Žigon, Grad Haasberg in knezi Windischgraetz, Logatec 1992, str. 35).


Grad Rihemberk pri Štanjelu so požgali partizani 23. julija 1944 (Kronika Rihemberka - Branika, Branik 1994, str. 247; A. Ravbar, Kako je padla postojanka v Braniku, Borec, št. 12, 1959, str. 580-583; Boris Mlakar, Domobranstvo na Primorskem, Ljubljana 1982, str. 165-167).





Grad Štanjel na Krasu je skupaj s še enajstimi drugimi zgradbami v Štanjelu razstrelil minerski vod 30. divizije 9. korpusa 10. septembra 1944 (Radosav Isaković, Kosovelova brigada, Ljubljana 1973, str. 445-462; Milan Pahor, Uspeh Kosovelove brigade v tridnevnih bojih za Štanjel, Republika, 18. 9. 1994).


stran: 081

Dvorec Nadlišek (tudi Pajkovo) na Blokah so julija 1942 med ofenzivo požgali Italijani samo zato, ker so se v njem zadrževali partizani.


Ko se piše o gradovih, se navadno navedejo vsi datumi, ki so za zgodovino gradu pomembni. Pri nas pa nekateri še vedno menijo, da požig, miniranje in nasploh »prispevek« k uničenju gradu ni pomemben podatek. In to samo zato, ker je šlo za partizane. Kdo pa so bili partizani, da se ne bi smeli omenjati pri tej njihovi »zaslugi«? Komu na čast se te stvari zamolčujejo in nekoga branijo? Na primer Ivan Jakič v svoji zdaj dve leti stari monografiji Vsi slovenski gradovi (1998) ponekod partizanski požig omeni (sicer skrajno skromno), ponekod pa niti tega ne (npr. pri mokronoškem gradu).
Poleg uničevanja slovenskih življenj in drugih materialnih dobrin so med vojno partizani požgali vsaj 61 gradov (protirevolucija dva, okupator tri). Po vojni komunisti gradov sicer niso več požigali, pač pa so jih prepustili večdesetletnemu propadanju.