Avtor: Tone Drobnič, Justin Stanovnik, Stane Štrbenk, Tine Velikonja
stran: 081
Zaradi brutalnega nasilja, s katerim sta bila prizadeta dva slovenska kraja, ki imata značaj mučeništva in svetosti, Kočevski Rog in Teharje, je Nova slovenska zaveza sklicala v ponedeljek, 6. novembra, tiskovno konferenco. Na njej so bila prebrana štiri besedila , ki so hotela seznaniti javnost s tem, kar se je zgodilo, in vznemiriti njeno moralno, kulturno in pravno zavest.
Človekove pravice in pravica do groba
Nova Slovenska zaveza ne sklicuje pogostih novinarskih konferenc. Zadnja je bila, če se ne motim, pred tremi leti. Tudi danes vas ne bi vabili, ko se ne bi zgodile nekatere stvari, za katere mislimo, da mora zanje nujno zvedeti javnost. Posebej mislimo govoriti o dveh stvareh, ki segata v temelje osnovnega človečanskega kulturnega izročila. Obvestiti vas želimo, kaj se dogaja z dvema slovenskima krajema: s Teharjem in Kočevskim Rogom. Vsi veste, da sta to kraja, ki sta povezana z morišči in grobišči. Kraji, na katerih pa so potekale poslednje ure mnogih ljudi, in kraji, ki so postali grobovi mnogih ljudi, pa veste, da so pod največjo moralno in zakonsko zaščito, ki jo zmorejo civilizirani narodi. Kaj se je točno zgodilo na obeh krajih, vam bomo povedali v naslednjem. Za uvod naj vas samo spomnimo, kakšno mesto zavzemajo grobovi ljudi v sklopu človekovih pravic.
Spoštovanje mrtvih je najstarejša kulturna institucija človeštva. Rešpekt pred mrtvimi spada v tako imenovane agrapha nomima - med nenapisane zakone in predstavlja predpolitično normo in temelje vsake političnosti. Nedotakljivost mrtvih je kriterij, s katerim stoji in pade vsaka višja človeškost sploh. Nedovoljena polastitev prostora mrtvih je demonstracija čiste sile. Kdor naredi ta korak, hoče dokazati, da je zunaj vseh vezi in vseh norm. Ali pa hoče zadeti ljudi, ki so s pokojniki na kakršenkoli način povezani, v najobčutljivejši točki njihove zavesti. Zato ima ta korak značaj grobosti, ki prehaja v izrojenost.
To, kar se dogaja s Teharjem in Kočevskim Rogom, dobi poseben pomen, če ga pogledamo v luči petdesetletnice sprejetja evropske konvencije o človekovih pravicah.
Človekove pravice so prek impozantnega razvoja od predzgodovine in francoske revolucije do današnjih dni dobile značaj najvišjega zakona. Postale so lex suprema in si podredile vse druge norme - tudi suverenost držav. Država, ki ne spoštuje človekovih pravic in jih ne zavaruje, je v idealnem pravnem redu že izključena iz kroga civiliziranih držav. Zato je razumljiv stavek, ki ga je zapisala Delova novinarka: da ni sramotno za državljana, če toži lastno državo pred evropskih sodiščem za človekove pravice, ampak da je to sramota za državo.
stran: 082
S temi stavki sem skušal nakazati, o kako važni stvari govorita zgodbi o dveh krajih, ki ju vam bosta povedala moja kolega.
Avtor slike: Neoznaceni avtor
Opis slike: Teharje 2000
Teharje
Leta 1993 je občina Celje z odlokom razglasila, da je območje spominskega parka Teharje raziskano grobišče in kot tako v varstvu upravnih organov Občine Celje. Na njem niso dovoljeni nikakršni posegi, ki bi imeli namen, spreminjati zatečeno stanje. Po odloku je zavarovano območje nesporno. Označeno je na posebni geodetski karti s parcelnimi številkami, ki je sestavni del odloka. Do sedaj nikdar ni bilo sporno območje teharskega spominskega parka.
S posebno pogodbo med občino in Cinkarno iz leta l998 je bilo tudi dogovorjeno, da bo Cinkarna v roku 30 dni pokrila odprti kanal in odstranila žično ograjo z nasadom vred, ki ločuje spominski park na dva dela in tako vzpostavila enotnost in celovitost spominskega parka Teharje. Cinkarna obveze ni izpolnila. Nasprotno, skupaj z občino je z molkom tolerirala, da se na grobovih teharskih žrtev zgradi vadbišče za golf z vsemi spremljajočimi napravami in objekti. S tem se je dejansko spremenila namembnost z odlokom zaščitenega območja ter se surovo in necivilizacijsko poseglo v teharsko pokopališče. Tako se je teharsko grobišče spremenilo v zabaviščni prostor, kar je nasilje nad mrtvimi in kršitev človekovih pravic, to je pravice do groba in nedotakljivosti pokopališča.
To, kar se v Teharju dogaja sedaj, ima svojo zgodovino. Že leta 1970 so območje grobišča prekrili z ogromnimi količinami trdnih odpadkov in odpadne sadre ter za vedno onemogočili izkop trupel ali vsaj dokazati obstoj grobišč. To dejanje je že nakazovalo bodoče posege tudi v samo teharsko grobišče. Kar poglejmo, kako so ga stisnili in razvrednotili. Na vzhodni strani je ogromno smetišče komunalnih odpadkov z neznosnim ropotom, smradom in oblaki prahu, na severni strani vadbišče motokrosa z oglušujočim ropotom motorjev in prahom, na južni strani grozeča pregrada jezera nevarnih odpadnih snovi in sedaj še vadbišče za glof na zahodni strani. Okrog in okrog sami moteči elementi, ki motijo mir in žalijo spoštovanje do mrtvih.
stran: 083
Nova Slovenska zaveza je občino Celje pismeno opozorila na nameravani poseg in jo zaprosila, naj stori vse, da se bo odlok občine spoštoval in grobišče ohranilo neoskrunjeno. Na to pismo nismo prejeli odgovora.
Vladna teharska komisija je poseg v varovano območje prijavila pristojni inšpekciji, ki je izdala odločbo, da se morajo zgrajeni objekti in naprave odstraniti ter vzpostaviti prvotno stanje. Društvo za golf Cinkarne Celje, ki je vadbišče zgradilo, se za odločbo inšpekcije ne zmeni in nadaljuje z deli. Ne zmeni se niti občina niti Cinkarna. Nihče se ne čuti za to krivega in pristojnega za ukrepanje. Ustvarja se vtis, da ni nikogar, ki bi lahko uveljavil odlok občine in inšpekcijsko odločbo.
Nova Slovenska zaveza protestira zoper navedeno skrunitev teharskega grobišča in pričakuje, da se bo vzpostavilo prvotno stanje ter da se bo teharski spominski park dokončal po sprejetem načrtu, usklajenem z navedenim občinskim odlokom.
Pričakujemo, da bodo tisti, na katere je kritika naslovljena, razumeli našo prizadetost in dobronamernost, saj zahtevamo le to, da bodo mrtvi na teharskem grobišču lahko v miru in spoštovanosti počivali.
Kočevski rog
Jama pod Krenom v Kočevskem Rogu je grob nekaj tisoč domobrancev in je velikega simbolnega pomena. Na tem kraju vsako leto poteka spominska slovesnost, na kateri se zbere okrog 10 000 ljudi.
Vladna komisija za razreševanje vprašanj, povezanih z namembnostjo in ureditvijo grobišč v Kočevskem Rogu in drugih tovrstnih grobišč, je marca leta 1995 izpeljala arhitekturno-krajinski natečaj za ureditev parka na področja brezna pod Krenom. Prva nagrada ni bila podeljena z obrazložitvijo, da bo tako ostalo več denarja za odkup drugih projektov, podeljena pa je bila druga nagrada za rešitev, ki je najbolj ustrezala pogojem razpisa, avtoric Martine Tomšič in Polone Filipič, katerih mentor je prof. arh. Janez Koželj: na prostoru obletne spominske svečanosti 30 m od brezna proti zahodu postaviti kapelo v obliki školjke v dolžini 9 in širini 5 metrov iz kamna, lesa in stekla. Služila naj bi dvema namenoma:
1. Kot sakralni objekt, ki ga bo možno čez zimo zapreti in dobro zavarovati, v drugih letnih obdobjih pa bi nudil streho in prostor za mašni obred za skupinske obiskovalce ob koncu tedna, pri katerem bi lahko prisostvovalo do sto ljudi.
2. Kot pokrit prostor, oltar ob obletni svečanosti, ko bi se dala vsa sprednja stena, ki gleda proti severu, odpreti, in bi iz prostora nastal večji oltarni prostor, ki bi nudil dovolj prostora za duhovnike med mašo. S tem bi odpadlo vsakoletno postavljanje odra za maševanje.
Vsemu temu je omenjena rešitev ustrezala. Zapletlo se je pri ureditvi lastništva in sprejetja prostorsko-ureditvenega plana občine Kočevje.
Vse skupaj se je uredilo po petih letih, torej šele pred nekaj meseci, in bi se gradnja lahko začela. Za samo zgradbo brez notranje opreme bi zadoščalo 30 milijonov SIT, toliko denarja pa je bilo letos v proračunu tudi na razpolago.
Avgusta letos pa je vdrla v ta projekt nepričakovana in nerazumna odločitev. V soboto 12. in nedeljo 13. 8. 2000 je novi predsednik vladne komisije dr. Janez Črnej v dogovoru z državnim sekretarjem na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve g. Alojzom Turkom izpeljal korespondenčno sejo po telefonu. Članom komisije je predlagal, naj sprejmejo rešitev, da se zgradi na območju grobišča začasni spomenik, za katerega bi komisija odobrila deset milijonov SIT. Delo bi brez predhodnega razpisa zaupali Društvu za ureditev zamolčanih grobov. Zapisnik o seji nosi datum 14. 8. 2000, iz njega pa ni razvidno, kako je potekalo odločanje. Baje je bilo od 26 članov komisije vprašanih samo devet, od tega se jih je s predlaganim strinjalo sedem, dva pa sta bila proti. V tem času nas je bila večina članov komisije doma (Jože Bernik, Tine Velikonja, Stane Štrbenk), pa nismo bili vprašani niti po nekaj dneh obveščeni vsaj po pošti. Za sejo in odločitev smo izvedeli čez dva meseca ob vabilu za sejo 11. 10. 2000.
stran: 084
Pri tem je osupljiv zapisnik izredne seje upravnega odbora Društva za ureditev zamolčanih grobov, ki nosi datum 16. 8. 2000 v njem je tudi naslednji odstavek:
Natečajni elaborat iz leta 1996 je za društvo neobvezujoč, oziroma so se po tem času razmere pod Krenom bistveno spremenile, saj je potrebno obeležje prilagoditi že postavljenemu križevemu potu ter so natečajni načrti iz natečajnega elaborata neprilagodljivi in se jih torej v celoti zavrne.
Skratka, nobenega razpisa, nobenega gradbenega dovoljenja, nobenih posvetovanj o možni lokaciji zasilnega objekta, kot ga imenujejo, tudi ne kakega obvestila, da se na zaščitenem prostoru v Kočevskem Rogu kaj dogaja.
Zdaj je na hitro zrasla v vrtači pred breznom osem metrov visoka betonska zgradba, klasični stebrast stolp z ovalno osnovo. Postavljena je nepietetno in grobo v vrtači pred breznom, torej prav na stezi, po kateri so žrtve stopale pred smrtjo, kjer so jih mučili, kjer so se morale sleči do golega. Zaprla je avtentični dostop do brezna.
Nova Slovenska zaveza trdi, da je postavljeni objekt groba žalitev kraja in ne vidi nobene druge rešitve, kot da se omenjeni objekt zaradi nezakonitosti postopka in neprimernosti podre in se izpelje ureditev krajinskega parka Kočevski Rog po prvotni zasnovi.
Sklep
Ob 50. obletnici evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin hoče Nova Slovenska zaveza s temi sporočili slovensko javnost opozoriti na tri, za narodno spravo in sožitje pomembna vprašanja: na uradni popis pobitih in zamolčanih žrtev vojne in revolucije in postavljanje spominskih farnih plošč, na brezobzirno skrunitev grobišč v spominskem parku na Teharju in na barbarsko samovoljo in razdejanje zavarovanega prostora pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu. Vse tri zadeve povezuje najhujša družbena bolezen našega časa in prostora - nezakonitost, zanikanje pravne države in njena neučinkovitost.
Veljavnih sklepov o popisu vseh med vojno in po vojni pobitih prebivalcev Slovenije in sodelovanju pri postavitvi spominskih plošč država ne izvaja, zavarovan prostor teharskih grobišč je postal na črno zgrajeno golf igrišče, vendar niti država in ne občina nista proti tej nezakonitosti nič ukrenili, sredi zavarovanega gozdnega okolja pri breznu pod Krenom je bil čez noč zgrajen betonski monstrum brez kakršnegakoli z zakonom predpisanega dovoljenja, soglasja ali nadzora, vendar za denar iz državnega proračuna in z vednostjo in celo odobritvijo posameznih državnih funkcionarjev in služb ob izrecnem zanikanju veljavnih pravnih aktov.
Ti pojavi neposrednega zanikanja pravne države in njenega neučinkovitega odziva niso osamljeni. Glede medvojnih in povojnih pobojev in ugotavljanja zatajenih žrtev revolucionarnega nasilja je zanikanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin in sprenevedanje državnih ustanov in oblasti že 55-letna stalnica, ki se tudi zadnjih deset let ni bistveno spremenila. Republika Slovenija ni uradno ugotovila niti enega umora, čeprav je bilo v breznih in jamah umorjenih več deset tisoč nedolžnih žrtev, ki jih nikoli ni obsodilo nobeno zakonito sodišče, ni odkrila in prijela niti enega morilca in ne odpravila vseh moralnih in materialnih krivic. Na tem področju država ne upošteva niti mednarodnih konvencij in ne lastne ustave in zakonov, pravna država se tukaj neha. In vsem se to zdi normalno!
V takšnem ozračju popolne protipravnosti kot normalnega stanja seveda ni pričakovati višje pravne kulture in spoštovanja pravnega reda. Kakšna malenkost je v takšnem družbenem stanju na črno zgraditi golf igrišče ali sredi gozda postaviti betonski stolp v primerjavi z nekaznovanimi množičnimi umori na istih krajih!
Takšno zanikanje pravnega reda najbrž ne pelje naravnost v konec civilizacije. Nedvomno pa pelje v razkroj države in v zmedo, ki išče in kliče rešitelja. Ta se lahko pojavi le kot diktator.
Avtor slike: Neoznaceni avtor
Opis slike: Teharje 2000