Avtor: Neoznačeni avtor
Nekoč ko bova zopet sama
in bo krog naju tih večer,
prepadov več ne bo med nama
in v najinih bo srcih mir.
Takrat v dlani bom svoje vzel
ročico tvojo kot nekdaj
in si jo na prsi del.
Kot tiste dni…
In ti se vdano boš smehljala
v očeh bo tvojih spet sijaj,
ki prvič zame ga prižgala
si tiste dni…
Pa svojo glavo boš nagnila
na moje prsi kot nekoč
in komaj slišno boš dahnila
glej, ljubi, vse je kot nekoč.
Ko pa ostal bo brez odziva
tvoj trudni smeh
poglej, morda že smrt počiva
mi v očeh.