Avtor: Katarina Fistrovič

Pred teboj se je odprl gaj cipres.

Le stopi skozenj. In potem navzgor.

Tja, kjer nebo razgrinja svoj obraz.

Getsemani ihti, ker si ves sam.

In vem

in čutim: kot okrvavljen cvet

se vame razpira tvoja bolečina.

A tam nad njo, visoko

iz temine,

se dviga tvoj zlato ožarjeni

novi dom:

Jeruzalem.