Avtor: Blaža Cedilnik
stran: 081
Kaj naj rečem o Enciklopediji Slovenije (ES)? Nacionalna enciklopedija je po mojem knjiga knjig, narodova »biblija«. Vsa gesla, ki v njej nastopajo, imajo iz vseh možnih zornih kotov in zunaj slehernega dvoma tam svoje mesto. Gesla oziroma članki o njih so napisani sistematično in strogo znanstveno, eksaktno, pošteno (to vemo, to je dokazano, raziskano, tega pa ne vemo, še ni raziskano, obstajajo pa takšne in drugačne teorije), brez slehernega čustvenega ali ideološkega naboja, brez sodbe, navedena so dejstva, sodbo si ustvari bralec sam.
Z veliko žalostjo pa moram reči, da ES ne ustreza tem kriterijem. V njej je vse polno balasta, ki jo otežuje, se pravi gesel, ki vanjo ne sodijo. Predvsem mislim tu na gesla, ki so povezana z NOB, ki jih je toliko, da bi iz njih lahko naredili specialno enciklopedijo NOB. Npr.: BELOKRANJSKA BRIGADA › Petnajsta SNOB Belokranjska, BELOKRANJSKA PARTIZANSKA ČETA, BELOKRANJSKI PARTIZANSKI BATALJON, BELOKRANJSKI PARTIZANSKI ODRED, BELOKRANJSKO OKROŽJE, BELOKRANJSKO VOJNO PODROČJE, PETNAJSTA SNOB BELOKRANJSKA. Pa seveda še posamezni, celo majhni kraji s tega področja. Opisi gesel se podvajajo in tudi multiplicirajo. Gesla so tudi izrazito ideološko obarvana.
Ideološka »naravnanost« gesel, ki niso strogo naravoslovna in podobno, je torej nekakšen »predpogoj«, po katerem so gesla uvrščena ali pa niso uvrščena v geslovnik ES in ideologiji primerno literarno, slogovno, stilistično obdelana, olepšana. Gesla pa, ki so nekako v razkoraku, v opreki z ideologijo, v veliki večini manjkajo, v majhni, nujni meri pa so prikazana in jezikovno obdelana v nasprotnem smislu kot prej omenjena.
Zelo težko sprejemam besede odgovornega urednika Martina Ivaniča, ki želi, da ES ostane takšna, kot je, in da 16. zvezek ES ni zamišljen kot strokovna ali ideološka korekcija prvotnega geslovnika, ampak bo v njem le nekaj spregledanih gesel, ki bi morala biti po kriterijih ES objavljena že sproti, denimo večje število manj znanih generalov. Mene osebno manjkajoča gesla niso tako vznemirjala kot tista, ki so v ES, pa nimajo tam kaj iskati. To se vendar da popraviti z dodatnimi zvezki in v naslednjih natisih. Vendar v luči besed odgovornega urednika izzveni drugače. »Kriterijev ES« je najbrž cela vrsta, ampak osnovni izbirni kriterij je očitno ustrezna ideološkost.
Avtor slike: Neoznaceni avtor
Opis slike:
Posebej sem se ukvarjala z geslom ŽRTEV, ker me je vedno zanimalo, kakšna je bila »cena« za NOB in revolucijo. Te zadnje pa v ES skoraj ni. Presenetilo me je dejstvo, da so podatki o žrtvah med rimskim osvajanjem ozemlja Histrov (4.st) in turškimi vpadi (zlasti 15. in 16. st.) skoraj na istem kvalitetnem nivoju kot podatki za II. svetovno vojno. Podatek za slovenske žrtve v španski državljanski vojni pa me je dobesedno šokiral (V španski državljanski vojni je izgubilo življenje 231 Slovencev).
Podatki o žrtvah v II. svetovni vojni so napisani zelo zmedeno. Poskušala sem jih urediti v tabelo, a nisem prepričana, če je tako prav. Poskušala sem narediti nekakšen seštevek žrtev, kajti moti me dejstvo, da imajo drugi narodi oziroma države te stvari urejene. (Zaradi značilnosti druge svetovne vojne je takrat tudi na Slovenskem med ž. prevladovalo civilno preb.; vojaških in civilnih smrtnih ž. je bilo približno 5 %, največ na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ocene se gibljejo od 44000 do prek 56000 (T. Ferenc: 46000 med vojno in ok. 10000 takoj po njej) in celo 80000, … bolj pa se razlikujejo ocene o številu ž. v okupacijskih vojskah: od nekaj tisoč do 8000.) Moti me tudi to, da podatka o žrtvah na strani okupatorjev niso poskušali pridobiti iz nemških in italijanskih vojaških arhivov. Te podatke je pridobil dr. Peter Urbanc iz Toronta in pravi, da je na slovenskem ozemlju med II. svetovno vojno umrlo 418 Italijanov in 304 Nemci. To pa se od ocene v ES močno razlikuje.
stran: 082
Posebno »poglavje« so povojni poboji. Posebna komisija IS Skupščine RS (ustanovljena 1991; vodi jo Peter Kovačič-Peršin) je do zdaj ugotovila 76 večjih grobišč iz tega obdobja. Nova Slovenska zaveza ima vendar ogromno podatkov o teh grobiščih. Zakaj je treba to ponovno ugotavljati, namesto, da bi se delalo od tu naprej.
Ugotovitev števila žrtev, tako na slovenski strani kot na strani okupatorjev, je eden od pogojev, da se približamo resnici in zaprtju tega poglavja naše zgodovine. Ne pa, da po ES z njim zastrupljamo generacije, ki prihajajo.