Revija NSZ

Izgubljeni sin

Sep 1, 2002 - 1 minute read -

Avtor: Marijan Tršar


Prek naše zemlje ranjene razsuli

svoj bridki tovor so nesreče sli.

Od Judežev poljubov prst greni.


V nebo so zadnji angeli odpluli.

Še kamni mrtvi divje bi zarjuli,

iztisnili iz sebe srčno kri.

Brezčutno človek v prazen nič strmi

in v sli po krvi sveži volčje tuli.


Zares, sam Antikrist pregrnil svet

je s plaščem iz škrlata hudobije!

Bog vnovič bičan je, na križ razpet.


Zaman zdaj Krista čakamo, da umije

skesanca, kakor oče – križan, pretepen:

Izgubljeni sin na veke je izgubljen!