Avtor: Tine Velikonja

stran: 040

Na pobudo Nove Slovenske zaveze so se njeni člani in nekateri še živi nekdanji mladci odločili, da obnovijo grob prof. Ernesta Tomca na ljubljanskih Žalah. V soboto, 25. maja, so se udeležili maše za profesorja in njegove nekdanje učence, ki jo je bral v cerkvi Vseh Svetih kaplan pri fari Sv. Križa. Po maši je duhovnik blagoslovil obnovljeni grob. Po blagoslovu sta bili prebrani naslednji dve besedi.

Prof. Ernest Tomec in mesec dni kasneje prof. dr. Lambert Ehrlich in Viktor so pokopani na tem koncu Žal zato, ker so leta 1942 samo do sem segali grobovi. Njihovih grobov ni težko najti. Ležijo blizu glavne aleje in namesto da bi zavili desno proti spomeniku avstrijskim vojakom, umrlim v zadnji vojni, se obrnemo v nasprotno stran in smo že po dvajsetih metrih na kraju. Vzhodno je bil takrat in je še vedno konec italijanskega vojaškega pokopališča, proti severu in zahodu pa se je širil travnik, ki ga je obdajal zid. Spominjam se pogreba 18. marca 1942. Pokopavali so Frančka Župca, žrtev vosovskega umora. Bil je predsednik študentske organizacije, ki ni nikoli delovala, ki pa jo je italijanski okupator formalno zahteval, da bi univerza v Ljubljani lahko ostala. Bilo je kar nekaj govorov na grobu, nič se ni videlo, samo množica pogrebcev. Meni z bratom je postalo dolgčas in sva se odpravila po travniku kar po celem proti zahodnemu vogalu pokopališkega zidu. Tam sva od daleč videla ljudi ob svežih grobovih, polagali so cvetje, prižigali sveče. Ko sva prišla zraven, sva prepoznala našo šiviljo, doma iz Borovnice. »Kaj pa vi, gospa?« sva jo vprašala. »Mojega moža so ustrelili. Tukaj je pokopan.« Bil je eden od talcev, ki so jih postrelili Italijani zaradi partizanskega napada na železniški most pri Preserju. Na lepem je vsa solzna dvignila roko in s prstom pokazala proti množici na našem pogrebu in rekla: »Tam pa pokopavajo izdajalca, ki je kriv za njegovo smrt.«

Avtor slike: Franc Popek

Opis slike: Tine Velikonja pojasnjuje zgodovino groba profesorja Ernesta Tomca Franc Popek

stran: 042

Tam talce, tukaj pa so pokopavali žrtve vosovskih morilcev, tistih, ki niso imeli družinskih grobov, ker niso bili iz Ljubljane. Kikelj in Župec sta bila Štajerca, Echrlich izpod Sv. Višarij, Rojic iz Vipavske doline in podobno. Med njimi se je znašel tudi Tomec, ki je umrl ravno v tistem času. Nasproti njegovega groba je bil grob Jaroslava Kiklja, po Plečnikovem načrtu je na postavku počival bel jagenjček. Zraven je bil pokopan Župec, diagonalno od Tomčevega groba pa Ehrlich in Rojic. Ko so leta 1944 prekopavali turjaške žrtve, umorjene v Velikih Laščah, so jih nekaj prepeljali in pokopali tukaj. Ležijo v naslednji vrsti proti severu: Tone Perne, poveljnik dobrepoljskih vaških stražarjev, ima značilno kapelico, zdravnik dr. Ludvik Kožuh je imel do nedavnega samo komaj vidno ploščo, po smrti njegove žene pa so mu postavili nagrobnik, zraven leži sodnik dr. Lojze Zalokar, ki se mu je kasneje pridružila tudi žena Vida, sledita brata študenta Ivan in Beno Rožanc iz Loža, zadnji pa je Franci Pograjc, študent, doma iz Celja. Ko so spomladi leta 1946 izkopavali grobove Natlačena z vso družino in grobove žrtev vosovskih ubijalcev, Ehrlicha in Rojica, Župca in še nekaterih v isti vrsti, so začeli tudi s turjaškimi. Kaže, da so prvega izkopali Pograjca. Ko je dejanje opazila vdova po sodniku Zalokarju, je dvignila vik in krik in so izkopavanje ustavili.
Tomec je ostal, ker so ga na srečo pozabili. Kasneje so poleg njega pokopali še njegovo mater in brata. Za vse svete so na teh grobovih vedno gorele sveče in tudi sam sem jo nosil vsako leto. Zato sem tudi lahko opazoval, kaj se z grobom dogaja. Videti je bilo, da nekdo zanj skrbi, vendar bolj slabo. Pred osmimi leti sem opazil celo, kako čistijo nagrobnik in s črno barvo obnavljajo napis. Ko pa smo lani spomladi postavili nagrobnik Ehrlichu in Rojicu, smo opazili, da je Tomčev nagrobnik izginil. Najprej sem mislil, da so ga morda odpeljali na obnovo, ker pa ga po nekaj mesecih ni bilo nazaj, se je Stane Štrbenk pozanimal pri upravi in izvedel, da je grob oddan drugemu najemniku. Trajalo je kar nekaj mesecev, da smo upravo prepričali, da gre za grob pomembnega človeka in da ga ni mogoče kar tako oddati, Tomec je namreč eden redkih med dvesto pričevalci za vero, ki ima grob. Telesa večine drugih ležijo neznano kje. Grob so nam vrnili, novi nagrobnik pa je postavljen po načrtih inž. Franca Popka, uporabljen je pohorski granit. Po Plečniku smo ohranili originalni napis imena in priimka, drugo pa spoštuje prvotne dimenzije. Nova Slovenska zaveza si je zadala to nalogo in obenem začela z nabiranjem denarja. Večina stroškov ni poravnanih, šlo je iz naših rezerv, zato apeliramo na bivše mladce, da pomagajo po svojih močeh.