Avtor: Georg Trakl

stran: 040

Ko na okno pada sneg,

dolgo zvon večerni poje;

miza je pogrnjena za mnoge

in pripravljena je hiša že.

Marsikdo izmed popotnikov

po temačnih stezah pride k vratom.

Milosti drevo razcvete zlato

se iz mrzlih zemeljskih sokov.

Popotnik vstopi brez glasu;

prag od bolečine skameni.

Tu v svetlobi čisti zablešči

na mizi vino se in kruh.