Avtor: Brane Senegačnik, Joseph Karl von Eichendorff

stran: 094

Hodila dolgo z roko v roki sva

skoz radosti in skozi bolečine;

zdaj tudna ob poti počivava

vrh tihe in spokojne pokrajine.

Krog naju, glej, se spuščajo doline,

in zrak počasi že temni,

le dva škrjančka sanjajoč v višine

se pneta v sladki vonj noči.

O naj žgolita na ves glas!

Le pusti ju in k meni stopi,

zdaj blizu že je spanja čas,

da ne zgubiva se v samoti.