Avtor: Tine Velikonja

stran: 077

Spoštovani gospod Schwarz,
v pogovoru, ki ga je imel z Vami odhajajoči predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in je bil povzet v Frankfurter Allgemeine Zeitung 5. decembra 2002, smo prebrali nekaj njegovih izjav, ki ne smejo ostati brez komentarja.
Milan Kučan je med drugim izjavil, da je med drugo svetovno vojno Slovencem grozila usoda, ki je bila v marsičem podobna usodi Judov. To je stara komunistična teza in pogosto ponovljena potvorba dejanskega stanja. Slovencem je res grozilo izginotje, a ne neposredno, tako kot je grozilo Judom. Ko bi tudi Slovence vozili vlaki namesto v Srbijo in v nemška delovna taborišča v uničevalne lagerje rajha, kamor so organizirano odvažali Jude, bi bili tudi Slovenci upravičeni ali celo dolžni, da se zatečejo k dejanjem, ki jih dela človek v zadnjem obupu, ko izgubi veljavo vsak razum. Toda Slovenci so vedeli, da bodo, če preživijo vojno, preživeli tudi kot narod, saj je bilo vsakemu pismenemu človeku jasno, da bo, potem ko je vstopila v vojno tudi Amerika, Nemčija poražena. A to ni najbolj pomembna reč.
Najbolj važna in na meji pokvarjenosti je Kučanova trditev, da zaradi tega – zaradi razkosanosti in obsojenosti na smrt – Slovenci nismo imeli druge izbire kot odpor ali kolaboracijo. To, čemur Milan Kučan v svojem ideološkem in nereflektiranem jeziku pravi kolaboracija, naj bi torej bila vdaja dela slovenskega naroda spričo nemške grožnje. Sprašujemo se, iz kakšne snovi mora biti človek, da je sposoben tako arogantnega prezira do zgodovine in ljudi. Za Slovence so prihajale neposredne grožnje od drugod. Slovenci niso zahtevali, da okupacijske sile izpolnijo dolžnost, ki jim jo nalaga mednarodno pravo, zato ker so »odpor vodili komunisti«, ampak zato, ker je uvodni komunistični teror zavzel razmerja, ki so obetala Slovencem usodo, na kakršno so Jude obsodili nacisti. Začetni teror je bila osnovna strateška postavka revolucije; da so komunisti lahko izvedli revolucijo, so morali izzvati odpor v legalnih okvirih okupacije. Morali so se polastiti naroda in ga vzeti za talca. »Narodna izdaja«, o kateri tudi govori Milan Kučan, je res bila in je, kot tudi pravi, točen izraz, a lahko pomeni samo medvojni komunistični udar. Ta je bil proton kakon, prvo zlo, iz katerega se je logično in nujno rodilo vsako drugo. To je bila narodna izdaja.
Milan Kučan je nadalje izrazil upanje, da bo »mlada generacija v stanju takratne dogodke pravilno oceniti in presoditi«. V odprtem tekstu to pomeni, da bo mlada generacija vztrajala na razlagi, ki jo je preko šol in medijev uveljavila ideologija in ki jo je z nekaj primeri v pogovoru z Vami ilustriral odhajajoči predsednik.
Na koncu je nekdanji predsednik še izrazil prepričanje, da bodo tako pridobljeni etični temelji pomembni tudi za Evropo in ves svet. Ta naj bi bil v nevarnosti, da postane hobbesovski prostor spopadanja vseh proti vsem. Kako se bodo ti etični temelji obnesli pri reševanju velikega sveta, ne vemo, vemo pa, da se je »boj vseh proti vsem« v »slovenskem mikrokozmosu« rešil tako, da je nekaterim z medijsko blokado in medijskim molkom bila vzeta javna beseda. Tu ni sedaj nobenega boja več. Tu je samo tišina.
Gospod Schwarz! Slovenci ne bomo pozabili naklonjenosti, ki sta nam jo med našim osamosvajanjem izkazovala nemška politika Kohl in Genscher. V zvezi s pogovorom, o katerem Vam pišemo, pa ni nevažno tudi to, da so Nemci z napadom na državo, ki je bila tudi naša država, ustvarili pogoje, da so komunisti sploh mogli izvesti revolucijo. To omenjam zato, ker mislimo, da iz tega izhajajo neke obveznosti, ki vežejo tudi nemškega poročevalca, ko poroča o razmerah, ki so direktne posledice te revolucije.
Poleg tega pa nas bloka »Sachbücher« in »Politische Bücher«, ki se nekajkrat na teden pojavljata v FAZ, uverjata, da je na nemškem trgu izšlo na stotine knjig o tem, kako sta delovali bodisi nacistična bodisi komunistična nemška država. Spričo tega nas je začudil vtis, ki se ga nismo mogli ubraniti, da ste nekoliko nepripravljeni na pogovor s človekom, ki ni vstopil v politiko šele »v letih radikalnih sprememb, ki jih je doživela dežela na prehodu med osemdesetimi in devetdesetimi«, ampak je sedel v institucijah komunističnega imperija že veliko prej.
Z odličnim spoštovanjem, želeč Vam srečno in uspešno novo leto.
Za Novo Slovensko zavezo