Avtor: Katarina Bogataj-Gradišnik

Resolucija, sprejeta na XVI. kongresu EPP

Obsodba totalitarnega komunizma
V 20. stoletju sta se razvila dva enako nečloveška totalitarna režima – komunizem in nacizem, ki sta oba povzročila na milijone žrtev. Poraz nacizma v 2. svetovni vojni je omogočil, da so bila njegova hudodelstva raziskana in obsojena ter krivci postavljeni pred sodišče. Komunistični sistem se je sesul, vendar temu ni sledila kakšna podobna mednarodna obsodba.
/Resolucija/
– upošteva deklaracije večine državnih parlamentov prizadetih držav;
– nacistični in fašistični totalitarizem sta bila po pravici mednarodno obsojena, totalitarni komunizem pa še ni bil obsojen z moralnega stališča;
– v raznih delih sveta se totalitarni komunistični režimi še vedno oklepajo oblasti na veliko škodo blaginje svojih ljudstev;
– nevarnost, da bi totalitarni komunistični režimi vnovič prevzeli oblast, še ni minila in ta ideologija še vedno ogroža svetovni mir in svobodni razvoj narodov;
– boj proti fašizmu je nazorno prikazal, da uničenje kakega režima še ne premaga ideologije in da je treba ohranjati spomin na storjena hudodelstva zato, da se prepreči oživljanje totalitarnih ideologij in prakse.

Avtor slike: Mirko Kambič

Opis slike: Veriga in drevo Mirko Kambič

/Resolucija/
1. Poudarja dejstvo, da so totalitarni komunistični režimi v Srednji in Vzhodni Evropi pomorili milijone nedolžnih ljudi vseh narodnosti in prizadeli še veliko drugih s tem, da so povzročali hude kršitve človekovih pravic, še posebno:
– deportacija milijonov ljudi v Sibirijo in v druge kraje, s starimi, bolnimi, z nosečimi ženami, otroki in dojenčki vred;
– izgon celotnega prebivalstva iz njegove domače dežele;
– preganjanje in nepošteni sodni procesi zoper politične nasprotnike diktature;
– vnaprej odločene volitve, katerih nasledek so bili nelegitimni parlamenti in uzurpacija oblasti ter de facto vsiljevanje takih režimov;
– nehumano ravnanje in mučenje v koncentracijskih taboriščih, zaporih in v internacijskih centrih, zlasti še mučenje političnih zapornikov in internirancev;
– preganjanje, utemeljeno z etničnimi razlogi, dostikrat enako genocidu;
– preganjanje, utemeljeno z verskimi razlogi;
– preganjanje, utemeljeno z družbenim izvorom;
– popoln nadzor varnostnih služb nad življenjem ljudi ter kršenje njihove zasebnosti;
– razglašanje in spodbujanje ideologije sovraštva;
– prepoved svobodnega združevanja in svobode zborovanja;
– omejevanje prostega gibanja znotraj države in v tujini;
– hude kršitve političnega pluralizma, svobode vesti in svobodnega izražanja političnih nazorov, drugačnih od totalitarne komunistične ideologije;
– preprečevanje dostopa do prostih informacij in popolno umanjkanje svobode tiska;
– razlastitev zemljišč in drugih vrst zasebne lastnine;
– podpiranje revolucionarnih komunističnih gibanj, ki so se bojevala zunaj demokratičnega prizorišča;
– prenašanje finančnih sredstev v tujino – njihova usoda je še do danes nepojasnjena – a nesporno pripadajo ljudstvu prizadetih držav.
/Resolucija/
2. sodi, da je sleherna žrtev katerega koli totalitarnega režima enaka po dostojanstvu in si zasluži pravico;
3. je zaskrbljena, ker še do danes manjka primerno mednarodno ovrednotenje velikanske izgube človeških življenj in trpljenja milijonov ljudi v Srednji in Vzhodni Evropi;
4. ugotavlja, da so bile po padcu teh režimov opravljene pomembne zgodovinske raziskave;
5. se nujno zavzema za popolno razkritje resnice o hudodelstvih komunizma v obdobju totalitarnih režimov, da se omogoči moralni prerod družbe v posttotalitarni Evropi;
6. se nujno zavzema za ustanovitev neodvisne izvedenske skupine, ki bi izbirala in ocenjevala informacije o kršitvah človekovih pravic pod totalitarnim komunizmom;
7. vabi države članice in pristopnice, naj ustanovijo nacionalne odbore, ki bodo preiskovali kršitve človekovih pravic, storjene v času totalitarnih komunističnih režimov, da bodo poročali o svojih izsledkih neodvisni skupini;
8. vabi države članice in pristopnice, naj odpravijo sleherno zaupnost dokumentov, če ta še obstaja, kjer bi le-ti lahko osvetlili primere, povezane s hudodelstvi, storjenimi pod komunističnimi režimi, še posebno tiste, ki so jih zagrešile tajne službe in politična policija, in naj spodbujajo državljane, da se oglasijo in pričajo o takih dogodkih pred omenjeno neodvisno skupino in pred nacionalnimi odbori;
9. na podlagi informacij, ki jih zbere in oceni neodvisna skupina:
– poziva Evropsko zvezo, naj sprejme uradno izjavo za mednarodno obsodbo totalitarnega komunizma;
– poziva k ustanovitvi evropskega raziskovalnega in dokumentacijskega centra, ki bo nadaljeval zbiranje, ocenjevanje in objavljanje informacij o totalitarnem komunizmu in poskrbel za žarišče nadaljnjega preučevanja in zgodovinskih raziskav;
– predlaga, da se določi dan žrtev totalitarnih komunističnih režimov;
– da se ustanovi spominski muzej žrtev komunizma.
10. poziva vse tiste, ki nameravajo prevzeti kako politično funkcijo v ustanovah Evropske zveze, naj razkrijejo svoje poklicne in politične dejavnosti v nekdanjih komunističnih državah in naj ne sprejmejo kakega evropskega položaja, če so bili prej del represivnih komunističnih prisiljevalnih agencij ali vpleteni v hudodelstva proti človečnosti.