Avtor: Marjan Štefančič

Malo pozno sicer pišemo o Korotanu, saj je ta slovenski zbor iz Amerike že 18. maja 2002 obhajal 50-letnico svojega delovanja in to obletnico proslavil kako drugače kot z veličastnim koncertom. To praznovanje je potekalo 18. maja z banketom ob petih popoldne in s slavnostnim koncertom ob 19.30. Po tem njihovem prazniku je izšla zgoščenka s programom slavnostnega koncerta. Prav je, da se tudi mi v »stari domovini« (tako jo imenujejo Slovenci v Ameriki) zavedamo življenjske moči naših ameriških Slovencev, občudujemo njihovo ljubezen do slovenske pesmi, do slovenske kulture in ljubezen do domovine, ki je lahko tudi nam za zgled, oporo in v opomin. Seznanimo se torej s tem pevskim zborom in z ljudmi, ki so ga vodili in mu omogočili življenje, tako da živi in prepeva tudi še danes pod novim vodstvom.
Začetek zbora Korotan sega v jesen leta 1951. Gospod Metod Milač je nabiral mlade fante-pevce po slovenskih naselbinah in jih navduševal za petje. 13. septembra 1951 se je v Slovenski pisarni v Clevelandu zbralo 18 fantov k prvi pevski vaji. Zapeli so kar »Zadoni nam, zadoni, iz src napev krepak …«. Spomladi so pristopila še dekleta in mešani zbor je bil tu. Izbrali so že ime Korotan, ker je bila to želja pevovodje in pevcev, saj izraža ljubezen do tiste dežele, kjer je tekla zibel slovenske besede in pesmi.

Opis slike: Korotan 1972

V prvih letih delovanja je bil zbor Korotan v Clevelandu poznan kot ‘Milačev zbor’, ker je bil z Metodom Milačem povezan z osebnim prijateljstvom. Ta je vodil zbor in vzgajal pevce. Pripravljen je bil sprejeti delo, za katerega je vedel, da bo zahtevalo mnogo žrtev. Hotel je ohraniti slovensko pesem tudi v tujini. Uspelo mu je in Korotan je iz leta v leto lepo napredoval. To je dokazal s koncerti in tremi LP ploščami.
Ob deseti obletnici je dirigent Metod Milač jeseni 1961 pripravil poseben koncert ob spremljavi 16-članskega orkestra. Zbor je na tem koncertu izvajal njegovo izvirno skladbo »Pozdravljena zemlja«, besedilo zanjo pa je sestavil gospod Pavle Borštnik. Korotan si je pridobil ime najboljšega slovenskega zbora v tujini.
Sledila je za zbor prelomnica, ker je Metod Milač po končanem študiju odšel na službeno mesto v državo New York. Z njegovim odhodom je bilo končano Korotanovo prvo obdobje, zgrajen pa je bil temelj.
Ob koncu leta 1962 je zbor prevzel gospod Lado Lempel, ki se je uveljavljal tudi kot organist in skladatelj. Pevci so občudovali pri njem natančnost in čut za umetnost. Pripravil je s pevci koncert, ki je lepo uspel in dokazal, da je zbor pripravljen tudi za večje in težje naloge. A smrt je pretrgala njegovo delo 11. novembra 1964. Za kratek čas ga je nadomestil organist, Franc Zupan, ki pa je že po nekaj mesecih iz zdravstvenih razlogov moral prenehati zvodenjem zbora.
Dve leti je trajal odmor brez dirigenta, a pevci niso odnehali, čeprav je bil njihov odbor v skrbeh in prav tako vsa slovenska skupnost, saj bi utrpeli škodo vsi, če bi zbor za vselej utihnil.
Na srečo se je tega zavedal tudi ing. Franček Gorenšek, ki ga je ljubezen do petja še posebej vezala na zbor Korotan. Zato je na prošnjo odbora sprejel mesto pevovodje. Bil je poznan kot odličen pevec in je nastopil kot solist že na prvem Korotanovem koncertu.
Prvi koncert pod njegovim vodstvom je bil leta 1967. Prinesel je poslušalcem nekaj čisto novega. Gorenšek je prevedel in priredil odlomke iz operete ‘The Sound of Music’. Tudi v naslednjih koncertih so pevci izvajali njegove priredbe. Leta 1969 pa je zbor zapel njegovo umetniško skladbo »Naša pesem« na besedilo Marjana Jakopiča.
V tem času je zbor kar precej potoval. Leta 1981 je gostoval po Evropi in prepeval tudi na Koroškem in Primorskem. Čeprav v Sloveniji ni koncertiral, je mnogo rojakov in sorodnikov prišlo na koncerte v zamejstvo, po televiziji pa so Korotan lahko poslušali in videli tudi v Sloveniji.
Za ing. Frančkom Gorenškom, ki je z zborom nastopil zadnjikrat leta 1983, je mesto pevovodje prevzel g. Rudi Knez, ki je že kot pevec sodeloval na prvem Korotanovem koncertu. Pod njegovim vodstvom je imel Korotan štirinajst koncertov za domače občinstvo.Knez je znal izbirati pesmi, ki so bile priljubljene pri občinstvu. Nastopil je tudi v Torontu, Chicagu, Jolietu, Fairfieldsu in Washingtonu D.C., v baziliki Brezmadežne ob 20. obletnici slovenske kapele. Zbor je pel v clevelandski katedrali med sveto mašo, darovano za mir v Sloveniji ob času vojnega pohoda nanjo. Sodeloval je pri slovenskih dnevih na Slovenski pristavi, še posebno ob obisku prvega predsednika demokratične vlade Slovenije Lojzeta Peterleta, škofa Krambergerja in nadškofa Rodeta.
Krona vseh delovanj zbora pod vodstvom gospoda Kneza pa je bil gotovo nastop zbora ob obisku Slovenije, oziroma Maribora, ko je sveti oče Janez Pavel II. prvič obiskal Slovenijo. Korotan je tedaj zastopal ameriške Slovence. Imel je še tri koncerte, in sicer v Šentjoštu, v Želimljem in v Mariboru.
Od Rudija Kneza, dobrega in priljubljenega pevovodje, se je zbor poslovil na koncertu 16. maja 1998. Zborov odbor se je obrnil na gospoda Janeza Sršena, da je prevzel mesto dirigenta, saj je tako zbor lahko začel delati načrte za bližajoči se zlati jubilej. Za ameriške Slovence je bil njegov prevzem Korotana izredno razveseljiva novica.
Janez Sršen je bil sin begunskih staršev, rojen 17. februarja 1955. V družini je bilo osem otrok. Diplomiral je na clevelandski državni univerzi in je zaposlen pri podjetju Philips. Zbor je z njim dobil pevovodjo in tenorista z »izrednim čutom za interpretacijo slovenske narodne in umetne pesmi«. Imel je že izkušnje z zborom, saj je leta 1976 ustanovil zbor pri fari sv. Vida in od leta 1977 vodi moški zbor Fantje na vasi. Leta 1989 pa je začel poučevati tudi petje v slovenski šoli pri fari sv. Vida.
22. maja 1999 je Korotan priredil prvi koncert pod njegovim vodstvom. Tega leta je bil zbor zopet povabljen od mariborske škofije v Maribor k sodelovanju ob proglasitvi škofa Antona M. Slomška za blaženega. V prospektu za 50-letnico zbora je poudarjeno, da je »Korotan z veseljem sprejel povabilo, da sodeluje v množičnem zboru in zborovodja je s ponosom opravil prestižno nalogo«.
18. maja 2002, je zbor Korotan pod vodstvom Janeza Sršena s slavnostnim koncertom praznoval 50. obletnico ustanovitve in delovanja v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu. Seveda ni manjkal ob tej slavnosti tudi banket, a največ je pomenilo, da je s pevovodjem zapelo še 62 pevk in pevcev.
Že omenjeni prospekt za 50-letnico zbora poudarja, da bo zbor izvajal tudi skladbi dr. Metoda Milača ‘Pozdravljena zemlja’ in ing. Frančka Gorenška ‘Naša pesem’ in da »z izborom teh glasbenih stvaritev zbor vztraja na svojem poslanstvu in svoji duhovni usmeritvi, zvest idealom, ki so vodili ustanovitelje«. Končuje pa z ugotovitvijo, da »pod vodstvom mladega in navdušenega dirigenta Janeza Sršena je Korotanu zagotovljena svetla bodočnost in upanje, da bo petje družilo še dolga leta mladi rod, ki odrašča tu v Ameriki, in vzbujalo spomine na lepo deželo, domovino našega rodu«.

Da niso to samo lepe besede in želje, smo se prepričali pri zboru samem, ki dela pod vodstvom dirigenta Janeza Sršena še naprej. Želimo jim veliko veselja pri petju, vztrajnosti pri vajah, trdnega zdravja, uspeha pri publiki in bratske povezave z domovino. Poseben stik z njimi predstavljata dve zgoščenki. Prva je posnetek koncerta ob zlatem jubileju 18. maja 2002, druga pa je spominska plošča za Frančkom Gorenškom, dolgoletnim članom Korotana in tudi njegovim dirigentom od leta 1966 do 1983.
V Družini z dne 8. februarja 2004 pa nam poroča gospod Edi Gobec v Pismu iz Clevelanda, da jih je veselo presenetila vodilna slovenska zdravnica dr. Metka Gorenšek, nekdanja pevka in pianistka zbora Korotan, ki je v spomin na svojega pokojnega očeta ing. Frančka Gorenška o praznikih izdala tri odlične zgoščenke očetovih samospevov in Korotanovega petja z naslovom The Best of Korotan, 1967–1983.