Avtor: Neoznačeni avtor

stran: 034

stran: 035

O preteklosti je mogoče pisati znanstvene razprave, kritične eseje, poglobljene refleksije, moralne in politične ocene. Mogoče pa je tudi, zlasti za obdobja intenzivne zgodovine, ki se neredko zgosti v tedne, dneve in celo ure, predstaviti preteklost v slikah, ki so se očividcem vtisnili v spomin, ker se jim je zdelo, da so polne dramatičnosti in skritega pomena. Če jih je dovolj, je potem mogoče iz njih sestaviti mozaik, ki neki čas, za katerega se nam zdi škoda, da bi se izgubil, predstavlja še bolj živo kot marsikatero drugo govorjenje. Uredništvo je spodbudilo nekaj bralcev, naj nam take slike, če z njimi razpolagajo, posredujejo. Tem se zahvaljujemo, obenem pa vabimo še druge, naj ne dovolijo, da bi se prizori, ki so jih nekoč zadeli ali celo pretresli, izgubili v pesku pozabljenja.