Avtor: Neoznačeni avtor

Jeremija Kalin – Tine Debeljak: Velika črna maša za pobite Slovence. Buenos Aires 1949.

In potem se je zgodilo:
Pal je na cesti Svetec, poveljnik straže,
petelin na zvoniku, kažoč veter, ki laže,
da s svojim budnim krikom smer napada pokaže:
razklenil roké je v najširšo razprostritev,
kot da moli za Narod, njega moč in razširitev,
miren, ker je dobro opravil zadnjo daritev.

Vinko Beličič: Mihael pesem v spomin ubitemu dr. Lambertu Ehrlicha

Umolknila je ulica po strelih,
zadrgetal si, v prah se zgrudil nem,
iz senc je pripolzel rdeči diadem.

Jorge Semprún, španski pisatelj in nekdanji zapornik v taborišču Buchenwald, je za šestdesetletnico osvoboditve taborišča imel 10. aprila v Narodnem gledališču v Weimarju govor, v katerem je rekel tudi naslednje:
Upajmo, da bo za naslednjo spominsko slovesnost čez deset let, ki bo leta 2015, v kolektivni evropski spomin vključena tudi izkušnja z Gulagom. Upajmo, da bodo tedaj poleg knjig Prima Levija, Imra Kertésza ali Davida Rousseta tiskali tudi zgodbe s Kolime posatelja Verlama Šalamova. To bo pomenilo najprej, da nismo več na pol hromi, potem pa tudi to, da je Rusija naredila odločilen korak k demokratizaciji.
Opazovalci pravijo, da, drugače kot do sedaj, enačenje nacionalsocialističnih taborišč z Gulagom in s tem enačenje nacionalsocializma s stalinizmom ni povzročilo nobenih protestov.