Avtor: Tine Velikonja
Avtor slike: Neoznaceni avtor
Opis slike:
Avtor slike: Neoznaceni avtor
Opis slike:
Avtor slike: Neoznaceni avtor
Opis slike:
Avtor slike: Neoznaceni avtor
Opis slike:
Avtor slike: Neoznaceni avtor
Opis slike:
Avtor slike: Neoznaceni avtor
Opis slike:
Nedavno smo prišli do 52-ih fotografij, ki prikazujejo vojaški pogreb na ljubljanskih Žalah, vendar brez podatkov, koga naj bi pokopavali in kdaj. Oštevilčili smo jih po vrsti, kakor so bile posnete. Po divjih kostanjih, ki so v polnem cvetu, in domobranskem spremstvu smo sklepali, da je bil pogreb maja 1944. Fotografije so zanimive same po sebi, pokažejo, kako so se ljudje takrat oblačili, moški v plaščih ali površnikih, ženske v modnih klobukih, vsi vitki, hodijo v sprevodu postrojeni po dva ali trije v vrsti, resnih obrazov, ni opaziti, da bi med seboj klepetali. Vojaki v zimskih uniformah, zlasti sta impozantna oficirski zbor in častna četa. Žale so gole,
Na eni od zadnjih (50) opazimo poleg izkopane jame grob Jaroslava Kiklja. Viden je namreč del nagrobnika, za katerega je napravil načrt Jože Plečnik, oltar iz belega kamna z jagnjetom. Tam so še danes grobovi šestih, ki so bili po predaji Turjaka 19. septembra 1943 čez dan ali dva ustreljeni pri Velikih Laščah. Najprej notranjost kapelice sv. Jakoba, krsta je zaprta, na njenem vznožju tabla z nečitljivim napisom (1). V tem času smo že ugotovili, da je bil edini, ki so ga na tem kraju posebej pokopali, nadporočnik Tone Perne (1914–1943), poveljnik postojanke vaških straž v Dobrepolju. Ob veliki povečavi smo vendarle razbrali PERME ANT, preostali črki zakriva palmova vejica. Nazadnje pa je Janko Maček odkril v Slovencu, ki je izšel 24. maja 1944, reportažo s tega pogreba, in zagonetka je bila razrešena. Izvemo, da so 21. maja pokopali poleg Ehrlichovega groba štiri, prekopane iz groba v Velikih Laščah. To so bili po vrsti dr. Ludvik Kožuh, brata Ivan in Beno Rožanc in dr. Lojze Zalokar. Kdaj je bil pokopan peti, Franci Pograjc, ne izvemo.
Čez dva dni, 23. maja 1944, so na Žalah najprej pokopali prof. Stanka Petelina, nato pa je prišel na vrsto Tone Perne. Ustreljena sta bila 20. septembra v skupini devetih pred gostilno v Velikih Laščah. Kateri duhovnik je vodil obred, poroča Slovenec, bil pa naj bi glavni domobranski kurat dr. Ignacij Lenček, (2, 6, 17, 51, 52), v imenu Dobrepoljcev se je od nekdanjega poveljnika poslovil višji narednik Hren (8), govorila sta še France Novak (4) in v imenu uslužbencev Prevoda nadzornik Grad (12). Na pogreb so prišli mama, dve sestri in brat (3, 7). Na eni od slik v sredini Mihaela Bitežnik, članica akdemskega kluba Straža, žena dr. Franceta Habjana, živita v Kanadi. Pogrebni sprevod se odvija takole: trije vojaki s križem, na katerem je žalni trak (41), dekleta s šopki in venci, fantje z večjimi venci (42), največjega nosita dva (43), domobranska godba s kapelnikom Florjanom Leskovarjem (5, 41, 43), častna četa (45), skupina bogoslovcev (20), trije duhovniki v ornatu (19, 21), krsta s pokojnikom, ki jo nosijo štirje podoficirji (18, 22, 46–48, 49), desni sprednji je dr. Stanko Kociper (14), za njo svojci, med katerimi vidimo tudi dr. Jožeta Pogačnika, takratnega ravnatelja Marijanišča in kasnejšega nadškofa in metropolita (23, 24), zbor oficirjev (26), fantje, člani akademske kongregacije, in možje (27, 29, 32, 33, 34), vmes skupina duhovnikov (31), med njimi prof. Franc Fric in p. Janko Koncilija, v naslednji skupini med moškimi dr. Ludvik Čepon (34), sledijo dekleta in žene (36–39).
Ko so se spomladi leta 1946 nemški ujetniki pod nadzorstvom partizanskih stražarjev spravili na grob dr. Marka Natlačena in njegove družine ter izkopali dr. Ehrlicha in Rojica, so se lotili še turjaških. Zalotila jih je Vida Zalokar, žena sodnika dr. Zalokarja, in zagnala vik in krik, ki se je raznesel po vsej Ljubljani. Bil je tako glasen in učinkovit, da so turjaške pustili.