Avtor: Zorko Simčič

V meni je Samo. Izdan.

V meni je Trubar. Pregnan.

V meni je ves bataljon

vetrinjskih vojakov

čez mejo v jame poslan.

In tako dolgo, vso noč,

skozi temine zroč

tja čez gozdič črnih brez,

čez k jezeru temnemu,

strmi moj pogled čakajoč

– kdaj sine dan.