Avtor: Neoznačeni avtor

Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije

Izjasnitev o predlogu strokovne komisije in strokovne službe MK o sofinanciranju kulturnih projektov za leto 2006
Spoštovani!
Preko seznama sprejetih in zavrnjenih vlog za sofinanciranje kulturnih projektov za leto 2006 ste nam sporočili, da sta oba strokovna organa MK, komisija in služba, zavrgla našo vlogo za podporo MK pri izdajanju Zaveze.
Vaša gesta nas je nemalo začudila. Pričakovali smo, da delate organizirano: da imate za vsako področje svojega poročevalca in da zato nekoliko veste, kaj je revija Zaveza – kakšna je njena kvaliteta, predvsem pa, kakšna je njena kulturna in zgodovinska vloga. Ali smo že tako daleč v postmodernem času, da se je država odrekla senzibilnosti, s katero je zavezana za področja, ki po ustavi in zakonih spadajo v njeno kompetenco? Ali je nekomu, ki revije ne pozna, sploh mogoče dokazati njeno kvaliteto? Ali je funkcionalna pismenost v državi Slovenija že tako nizka, da je to sploh potrebno?

Da »revija ne vključuje znanstvenih prispevkov s področja humanistike«? Menda je tudi v strokovne organe MK že prodrl pojem »oral history«, ki je že desetletja etablirana akademska metoda zgodovinskega raziskovanja? V šestdesetih številkah naše revije, ki so izšle v šestnajstih letih njenega izhajanja, je bilo objavljenih čez tristo takih dokumentiranih zapisov. Ne bi jih bilo, če jih ne bi ujele občutljive antene te revije: dokumenti ostajajo, ljudje pa, kot je znano, umirajo. To je znanstvena vrednost teh zapisov, kaj pa njihova človeška vrednost? Ali je postmoderni čas dosegel tudi to, da se ne ve več, od kod prihaja beseda humanistika? Tako pretresljivih besedil, kot so povedana tukaj, v Sloveniji še ni bilo povedanih. Ubinam gentium sumus! Najprej je bilo treba pobiti ljudi, potem je bilo treba še petdeset let ubijati njihov spomin, nazadnje pa z arogantno gesto odriniti z mize še tistih nekaj listov, ki so slučajno zašli tja. Ubinam gentium sumus!
V vsaki od šestdesetih številk boste našli tudi poglobljene refleksije o stanju duha v narodu po izkušnji, ki presega vsako drugo izkušnjo v njegovi zgodovini. Da so to kompetentna besedila, vam lahko jamčimo, lahko pa bi vedeli tudi sami, če bi malo bolje poznali področje, ki ga obeta pokrivati ime vaše ustanove. In kako bi bilo mogoče, da napor po razumetju ne bi bil stvar ministrstva za kulturo? Mar ni tako, da vsa tako imenovana humanistika ni nič, če ni v njej vzgona po razumetju – po premagovanju neznanske razdalje, ki je med védenjem in razumetjem? Kaj pa bo z nami, ko ne bomo ničesar več razumeli – ko bomo vse vedeli in ničesar razumeli?
V šestnajstih letih izhajanja smo objavili čez tisoč člankov, esejev in razprav, honorirali jih nismo več kot pet. Agenture nasledstvenih sil so nam preprečile vsak dostop do kakršnih koli subvencij. Tudi do tega, da bi se pojavili v javnosti. To je zato, ker smo – edini – govorili stvari, ki bi utegnile škoditi organiziranemu nasilju. Ali gre stvar naprej? Quousque tandem?
Iz priloženega lista boste videli, da gre – čeprav naša naklada zaradi starosti naših bralcev pada – še vedno 320 izvodov v prekomorske dežele, 88 pa poleg tega izven domovine v Evropo. Koliko slovenskih revij pa ima še ta domet?
Kako to, se nazadnje sprašujemo, da nobeden od gornjih momentov ni našel odziva v katerem od »prednostnih kriterijev«, o katerih govorite? Samo to, da naša »revija ne ustreza področju razpisa«. Toda ta razpis je vendar objavilo ministrstvo za kulturo! Katero ministrstvo pa potem ponuja »področje razpisa«, ki mu bo mogla ustrezati Zaveza?
Uredništvo Zaveze
Justin Stanovnik