Avtor: Anton Stres

Drage sestre in bratje, kakor vsako leto smo tudi letos zbrani tukaj na tem prostoru teharskega taborišča, od koder so poleti 1945 tisoči nastopili zadnji del svoje poti do groba. Med nami je gotovo veliko takih, ki so imeli med njimi sorodnike, znance, prijatelje… Mnogo pa nas je tudi takih, ki nismo osebno poznali nobene od teharskih žrtev, saj smo rojeni prepozno, vendar smo prišli sem iz preproste solidarnosti z njimi. To solidarnost nam narekuje Jezus Kristus, učlovečeni Božji sin, kajti on je tisti, ki je posebej blizu tistim, ki so preganjani zaradi pravice, tistim, ki trpijo po nedolžnem. Naših molitev in prošenj zanje tudi danes ne bo zavrgel. Zato ga najprej prosimo, naj nam odpusti vse naše grehe, da bomo te svete skrivnosti v spomin in odrešenje vseh, ki so umrli tukaj ali na vseh moriščih po Sloveniji, lahko dostojno obhajali.