Avtor: Brane Senegačnik

Božična pastorala

Na mizi jabolko spomina sije.

Večerna luč: tih plamen bolečine

poljublja sobo, hiše, grič in sine

v nebo, ki ga nevidna zvezda pije.

Obzorje hladno k sebi se privije.

Že v modrem mraku davni sij beline

se na začudeno oko tišine

usiplje. V zarji, ki skoz okno lije

kot večnost, ki je v tebi krvavela,

zaplešejo stvari z obrazom znanim.

Z nočjo spomin k spominu se pripaja.

Tema, ki kakor skriven dar prihaja,

z otroškim glasom, čutiš, bo zapela

molčečim slom, z nevidnostjo obdanim…

Fantazija na božično temo

Krilata noč! V zrcalu repatice

odseva zvezd modrikasto molčanje.

Dreves sneženi glas ječi kot sanje.

O srh v brezdnu neba ugasle ptice!

Ognjeni dih spomina, ki na lice

popotnika izriše neizrekljivo!

Le zanj v daljavah belih sonca spijo,

v nevidni bron srca odlita. Klice

vseh zvezd so zbrane v njem, ki zdaj se vrača

v otožnem lesku nočne perutnice.

O resni, neizmerni sad otroštva!

Na večni poti svojega uboštva

zgore besede, ki jih v snu obrača –

in v ognju sliši peti čas resnice.

Avtor slike: Vlastja Simončič

Opis slike: Vklenjena rast Vlastja Simončič