Avtor: Izvršni odbor NSZ

Ljudje smo takšni, da se včasih ogrejemo in zavzamemo za kako nepomembno in vsakdanjo reč, včasih pa puščamo, da gredo mimo nas stvari z veliko moralno ali kulturno ali politično težo, in jim ne dovolimo, da bi nas nagovorile s svojo resnobo.
Takšna reč so tudi farne spominske plošče. Mislimo, da ne bi bilo prav, če bi skrivali svoje razočaranje. Upali smo, da se bo mnogo ljudi oglasilo na naše povabilo, da se organizirajo farni in vaški odbori in začnejo zbirati imena in prostor, kamor bi plošče postavili. Ne samo svojci pobitih, cele fare, smo mislili, bodo vzele postavljanje plošč za svoje delo. Upali smo, da bodo, ko smo jih na to spomnili in se je tudi nebo razjasnilo, vsaj deloma, nenadoma začutili neznosnost krivice, ki se je toliko let delala tem ubogim in častivrednim ljudem, in uvideli z nujnostjo, ki ne dopušča nobenega odlašanja, da je to krivico treba popraviti, dokler je še čas. Oglasili so se, res, a malo, mnogo premalo. To je naša prva bolečina in to je prva stvar, ki jo moramo glasno povedati.
Potem pa gre tudi za to, kako naj se te stvari opravijo. Mislili smo, da se bo to tako opravilo, da bo dobilo značaj velikega slovenskega dejanja. To pa se pravi, da bodo te plošče takšne, tako oblikovane, tako postavljene, s takimi besedami opremljene, da se bo takoj, že na zunaj, preden se bo mimoidoči vanje poglobil, videlo, da je v njih en duh in eno sporočilo. Z drugimi besedami, da bodo spomin, spoštovanje in žalost, ki spremlja to postavljanje, šli čez deželo v enem ritmu. Tako pa mnogokje hočejo te stvari opraviti po svoje, tako da se tudi tu kaže naša duhovna in kulturna razbitost. Jasno je, da se mora postavljanje plošč prilagajati krajevnim razmeram, a v poglavitnih potezah morajo izražati enoten koncept. Taka enotnost je najboljši znak, da je v deželi kultura.

Opis slike: Kam bodo postavili spominsko ploščo

Te osnovne postavke pa so naslednje: 1. da imamo plošče in ne kakega drugega znamenja; 2. da so te plošče pritrjene na zid ali steno, ki je za to posebej narejena ali posebej oblikovana; 3. da so na ploščah izpisana posebej imena padlih ali pomorjenih med vojno in posebej imena pomorjenih po vojni, vselej zbrana po vaseh in opremljena z letnico rojstva in smrti, vsako z obojno letnico; 4. da je na plošči ali poleg plošče zgodovinski napis, ki ima ta namen, da tam irnenovane počasti in pove, kdo so bili. Pozivamo vse, ki so prizadeti in vse, ki imajo pri tem kak vpliv, da osvojijo besedilo, ki smo ga že nekajkrat objavili in ga tu še enkrat objavljamo.
A. Za fare, kjer bodo na ploščah samo tisti, ki so bili pobiti in pomorjeni 1945, po koncu vojne:
NA TEJ PLOŠČI (teh ploščah) BEREŠ IMENA MOŽ IN FANTOV TE FARE VOJAKOV SLOVENSKE NARODNE VOJSKE BORCEV PROTI KOMUNIZMU NISO PADLI V BOJU BILI SO IZDANI IN POMORJENI NE VE SE KJE LEŽIJO ZATO JIH Z BOLEČINO IN SPOŠTOVANJEM SPREJEMA DOMAČI KRAJ DOKLER BO SLOVENSKI ČLOVEK HODIL TOD MIMO NE BODO POZABLJENA NJIHOVA IMENA IN BESEDE KI SO JIH IZGOVARJALI V ŽIVLJENJU IN SMRTI
BOG NAROD DOMOVINA
PACEM IN DOMINO
V DRUGEM LETU SAMOSTOJNE SLOVENSKE DRŽAVE POSTAVILI FARANI…
B. Za fare, kjer bodo na ploščah tudi pomorjeni in ubiti med vojno, predlagamo, da se postavi na začetek zgoraj navedenega besedila naslednje:
NA TEJ PLŠČI (teh ploščah) BEREŠ IMENA MOŽ IN ŽENA TE FARE KI SO UMRLI KOT ŽRTVE KOMUNIZMA IN POČIVAJO NA TEM IN DRUGIH POKOPALIŠČIH POLEG TEGA IN POSEBEJ PA SO TU ZAPISANA IMENA MOŽ IN FANTOV TE FARE KI NISO PADLI V BOJU BILI SO IZDANI IN POMORJENI IN SE NE VE KJE LEŽIJO ZATO JIH Z BOLEČINO IN SPOŠTOVANJEM SPREJEMA DOMAČI KRAJ DOKLER BO SLOVENSKI ČLOVEK HODIL TOD MIMO NE BODO POZABLJENA NJIHOVA IMENA IN BESEDE KI SO JIH IZGOVARJALI V ŽIVLJENJU IN SMRTI
BOG NAROD DOMOVINA
PACEM IN DOMINO
V DRUGEM LETU SAMOSTOJNE SLOVENSKE DRŽAVE POSTAVILI FARANI…
C. Če je na ploščah poleg tega še kaj prostora, predlagamo, da se vanj vpišejo naslednji Balantičevi verzi:
VSI PRSTI TREPETAJO PO PIŠČALI,
GLASOVI TIHI BOŽAJO ROKO,
TAKO RAD SEGEL BI V GLOBOKO DNO,
KJER BREZ GLASU SO BRATJE OBLEŽALI.
Še enkrat prosimo vse, ki imajo pri tem kaj besede, da storijo vse, da se zgornje besedilo povsod osvoji. Zlasti pa duhovne gospode po farah, naj zastavijo za to svojo besedo. Brez njihove pomoči se zamisel spominskih plošč ne bo mogla uresničiti; pa naj poskrbijo še, da bo vse okusno in spoštljivo.
Nazadnje bi želeli še to, da farni odbori pred končno realizacijo pokličejo koga od Nove slovenske zaveze (Ljubljana, Gospodinjska 4, tel. 552-644). Pogosto kaka malenkost neprijetno kazi sicer dobro, pa tudi drago zamisel. Naj vam
ne bo žal še tega truda. Upam, da smo bili jasni. Lepo vas pozdravljamo in vam želimo veliko uspeha, hkrati pa vam čestitamo, da ste se lotili dela, ki vam bo, ko ga boste opravili, v trajno zadovoljstvo.