Avtor: Dane Zajc

Ko se razkadijo meglice,

vidim domačijo na vrhu gore,

trdno domačijo s trdnimi poslopji.

Takrat si mislim:

Dokler bom videl dim nad tvojo streho,

tudi v moji peči ne ugasne ogenj.

Dokler bo v tvojih piskrih vrelo mleko,

tudi moje hiše ne odnesejo metulji ognja.

In bi zavpil ti, od veselja ti zaklical,

čez široko dolino bi zavpil: Si še?

Se še držiš na svislih hriba?

O še prižigaš luč v glavi hriba,

še je mirno moje srce,

ko vidim, da sva dva na višinah,

dva na samoti, dva, ki kljubujeva

postavam, ki se kradejo okoli naju,

ki naju vohajo. A tudi tebe?

Tudi tebe zalezujejo? Tudi tebi brskajo po hiši,

tudi tebi razmetavajo beračijo hribovsko?

A tudi ti visiš na nitki, ki jo vsak trenutek lahko

prestrižejo njihove zlovešče škarje?

Avtor slike: Mirko Kambič

Opis slike: Dane Zajc Mirko Kambič