Avtor: Anton Drobnič

Ljubljana, 25. 7. 2008
Dr. Zdenka Čebašek - Travnik
Varuhinja človekovih pravic
V odgovor na naše videnje vašega javnega zadržanja do žrtev komunističnega nasilja v Sloveniji, ki je zapisano v 69. št. revije ZAVEZA, je v dopisu vašega urada z dne 19. 6. 2008 navedeno, da se varuhinja odziva na pobude, ki jih dobi, ko je kot častna gostja povabljena na razne prireditve, katerih se udeleži, »ko oceni, da država na določenem področju še ni storila pričakovanega«. In še: »Na slovesnost v spomin na pobite v Kočevskem Rogu varuhinja ni bila povabljena.«
Sporočamo vam, da so javna obvestila in povabila na spominsko slovesnost v Kočevskem Rogu (naslednja bo prvo soboto v mesecu juniju 2009), na Teharjah (naslednja bo v nedeljo 5. oktobra 2008 ob 11. uri) in na številne druge po vsej Sloveniji, tudi v Ljubljani so letno vsaj tri, za vse redno objavljena v sredstvih javnega obveščanja, drugače pa so glavne slovesnosti že mnogo let ob stalnih dnevih. Posebnih »častnih gostov« pa na žalni prireditvi pač ne more biti, kot jih ni na pogrebu. Na vašo prijavo pa vam v Kočevskem Rogu lahko zagotovimo manj oviran dostop po protokolarni poti.
Iz poudarka v vašem pismu, da na slovesnost v Kočevskem Rogu niste bili povabljeni, bi logično sledil sklep, da je to razlog za vaš molk o tisočih medvojnih in povojnih žrtev boljševiškega nasilja v Sloveniji, mrtvih in živih, ki jih država še ni priznala in za katere še nihče ni bil sodno preganjan. Upamo, da niste mislili tako, kot je zapisano, saj prav vaša zadnja javna dejanja dokazujejo nasprotno, da se znate in morete odzvati in izvajati svoje zakonske pristojnosti tudi brez povabila ali pobude prizadetih, po lastni presoji in uradni dolžnosti. Tudi v vaši javni izjavi z dne 14. 7. 2008 na polemiko v Odmevih javne televizije ste to jasno povedali: » … varuhu zakon daje pooblastilo, da lahko vedno, »ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki je v teku« posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin« (25. člen ZVarCP). Tega pač ni mogoče razumeti drugače, kot da za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin lahko vedno ukrepate, tako na pobudo kot brez nje, na povabilo ali brez povabila. Čemu potem poudarek, da na prireditev v Kočevskem Rogu niste bili povabljeni?


Glede na navedbe v vašem pismu bi razlog za molk lahko bila samo še vaša ocena, da je država na področju zločinov proti človeštvu, storjenih v boljševiški revoluciji, storila že vse pričakovano: Poiskala in obsodila je zločince, izkopala, identificirala in dostojno pokopala je vse umorjene, še živim žrtvam je vrnila in zagotovila človeško čast in spoštovanje ter jim povrnila škodo, ukinila je pravno in dejansko delitev državljanov na privilegirane »na pravi strani« in na zapostavljene na napačni strani itd. Ali bi takšni oceni mogli verjeti?

Res in očitno je le, da v vašem pismu niste odgovorili na vprašanje, zakaj vaš molk ob človeško tako krivičnim, pravno in moralno tako perečih, narodnostno in državniško pa tako razkrajajočih dejstvih, kot sta medvojno in povojno komunistično nasilje in slovenski holokavst. Pol Slovenije čaka na vaše ukrepe in vaš glas ali pa na pojasnilo vašega molka.
Pismo še zagotavlja, da odločno obsojate vse izvensodne poboje po končani drugi svetovni vojni.

O tem ne dvomimo, toda to ničesar ne pomeni, saj množične umore vendar obsoja vsak kolikor toliko priseben človek in za to ni treba biti varuh človekovih pravic. Je pa ta stavek izdajalski, zastavlja več vprašanj, kot daje odgovorov: Zakaj obsojate samo izvensodne poboje, ko tudi sodni umori niso bili nič manj krivični? In zakaj obsojate samo poboje po končani drugi svetovni vojni? Ali menite, da so tisoči umorov neoboroženih oseb izven vojaških spopadov med vojno storjeni v skladu s človekovimi pravicami? Prepričani smo, da ne, vendar pa taka »obsodba« jasno izdaja svoje poreklo v enakih izjavah »vojakov revolucije«, ki zagovarjajo svoje zločine, kar pa ne kaže na samostojen premislek neodvisnega varuha človekovih pravic.
V pismu nam vaši sodelavci kot zanimivo za bralce ZAVEZE priporočajo vsebino vašega govora v taborišču na Ljubelju. Žal, ni posebej zanimiva, saj govori o zverinstvih in tujih žrtvah nacistov, kar beremo in poslušamo že dolga desetletja, ničesar pa ne reče o uradno še vedno zamolčanem divjanju boljševiške revolucije in njenih žrtvah v Sloveniji. Sodeč po govoru na Ljubelju takšnih žrtev v Sloveniji ni bilo. Prav ta kričeči molk je bil razlog za naše vprašanje v 69. št. revije ZAVEZA. Pričakujemo, da nam boste nanj vendarle odgovorili.
S spoštovanjem!
Nova Slovenska Zaveza
Anton Drobnič, predsednik