Avtor: Anton Stres

Drage sestre in dragi bratje!
Spet je leto naokoli in mi smo v tem lepem jesenskem dnevu tukaj zbrani na Teharjah za našo spominsko mašo za vse tiste, ki so od tod odšli v smrt. Še posebej lepo pozdravljam vas, ki ste prišli od daleč sem na Teharje, v bližino Celja. Naša zvestoba spominom vseh naših rajnih, še posebej tistih, ki so umrli v takih nenavadnih, izjemnih okoliščinah, naša zvestoba je znamenje in posledica, sad naše vere. Naše vere in našega zaupanja, da rajni živijo, ker je Bog Bog življenja in ljubezni, in ne smrti. S to vero v srcu bomo sedaj obhajali najsvetejšo daritev in pridružili Jezusovi daritvi, Jezusovemu trpljenju in njegovi smrti, pa tudi njegovemu vstajenju vse naše rajne, posebno še tiste, zaradi katerih smo danes tukaj.
In da bi lahko vsi skupaj sedaj te svete skrivnosti vredno obhajali, prosimo Gospoda, naj nam odpusti vse, kar v našem življenju ni bilo prav, saj vse to iskreno priznavamo in obžalujemo.