Avtor: Ivan Hauptman

Misel o romanju na grob pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana se je rodila po objavi v Družini (26. aprila 2009) o končanem Rožmanovem sodnem velikem petku in 50-letnici njegove smrti. Našo slovensko javnost v Clevelandu je razgibala tudi – čeprav negotova – možnost njegovega prenosa v Ljubljano.
O romanju v Lemont, kjer so naše ameriške Brezje in kjer na frančiškanskem pokopališču počiva pokojni škof Rožman, smo najprej razpravljali na mesečnem sestanku upokojencev Slovenske pristave. Odločili smo se, da bi romanje združili z vsakoletnim romanjem Oltarnega društva dveh slovenskih far, sv. Vida in Marije Vnebovzete, torej letos 8.–9. avgusta. Za starejše ljudi je tudi laže potovati poleti kot meseca novembra v mrazu.
Tako smo res v soboto, 8. avgusta, z avtobusom poromali na šesturno pot v Lemont. Romarjev je bilo 52. Po prihodu smo imeli skupen križev pot, potem večerjo in nato zvečer še sv. mašo, ki jo je
daroval pater Bernardin Sušnik.
Prespali smo v motelu. Ko smo v nedeljo prišli iz motela v Lemontu, smo pričakovali, da se bomo skupno udeležili kronanja Marije Pomočnice in obiskali grob škofa Rožmana. Na žalost dogajanje ni bilo dobro usklajeno ter smo v moje in marsikatero začudenje šli vsak na svoje.
Oltarno društvo se je udeležilo vsakoletnega kronanja Marije, upokojenci pa smo odnesli venec na grob škofa Rožmana. V procesiji smo molili rožni venec, sledil je kratek nagovor g. Ivana Hauptmana, ki ga objavljamo posebej, molitev in petje. Obiskali smo še grobove pokojnih frančiškanov. Ob 11. uri smo bili pri sv. maši pri lurški Materi božji, nato pa smo se srečali še s starimi znanci.
Vsak si je po svoje prizadeval za najboljši uspeh romanja. Posebna zahvala pa gre predsedniku upokojencev g. Zdravku Novaku, ki je imel romanje na skrbi in je veliko časa žrtvoval za organiziranje in vodstvo.
Na splošno je romarje razveselila novica, da je Okrajno sodišče v Ljubljani sprejelo sklep o ustavitvi kazenskega postopka zoper obtoženega škofa dr. Gregorija Rožmana in ministra v jugoslovanski vladi dr. Miha Kreka. V tej obsodbi se je čutila prizadeto vsa povojna emigracija. Nekateri upajo, da je to začetek novega dne za slovenski narod. A po drugi strani to upanje nima dovolj opore, ker je čutiti, da nekaterim bolj prija razdeljenost kakor sprava.
Ko smo tako razpravljali o naši preteklosti, je nekdo pripomnil: »Ali se vam ne zdi, da je bilo vse že od nekdaj, kot tudi danes, od nekje dirigirano?« Vprašujoče smo ga pogledali in vprašali, kaj misli. »Zamislite se,« je dejal, »ali se spomnite, kaj pravi naš slovenski pregovor: ‘Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.’ Če ni prepira, ga je potrebno ustvariti. To se je dogajalo v daljni preteklosti in se dogaja še dandanes. Kar poglejte komentarje v časopisih, kako so strupeni. Žalostno je, da nekateri ob takem blatenju uživajo in ga spodbujajo.«

Avtor slike: Ivan Hauptman

Opis slike: Clevelandski romarji na poti k Rožmanovem grobu Ivan Hauptman

O vprašanju prenosa posmrtnih ostankov škofa Rožmana v domovino so mnenja različna, a tudi podobna. V prid prekopu govori dejstvo, da je bil ljubljanski škof in bi bilo prav, da počiva v svoji škofiji. Prevladuje pa prepričanje, da čas še ni dozorel, čeprav je bilo v začetku mišljeno, da bi bilo to romanje lahko tudi nekakšno slovo clevelandskih Slovencev od škofa Rožmana.
Nekdo je pripomnil, da je Rožmanov grob v Lemontu, ameriških Brezjah, vendarle tudi pomembno stičišče ameriških Slovencev.