Avtor: Jože Kočar

Letos 16. novembra bo minilo 50 let od smrti nekdanjega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Petdeset let je navadno doba, ko ljudje poskušajo skozi časovno distanco ene generacije premisliti pretekla dogajanja. Tudi clevelandski Slovenci so 8. in 9. avgusta z romanjem na grob begunskega škofa Rožmana v Lemontu obudili spomin na njegovo delo in odhod v večno domovino.
Škof dr. Gregorij Rožman se je rodil 9. marca 1883 v Dolinčicah, župnija Šmihel pri Pliberku na Koroškem. Bil je šesti in najmlajši otrok Franca Rožmana in Terezije, rojene Glinik. Osnovno šolo je obiskoval v Šmihelu od leta 1889 do 1895, nato pa nadaljeval šolanje na gimnaziji v Celovcu, kjer je leta 1904 z odličnim uspehom maturiral.
Po maturi je stopil v celovško bogoslovje. 21. julija 1907 ga je celovški škof dr. Joseph Kahn posvetil v mašnika. Novo mašo je imel 4. avgusta 1907 v domači župniji Šmihelu. Leta 1908 je bil kaplan v Borovljah, nato je leta 1909 nadaljeval teološke študije do doktorata na Dunaju leta 1912.
V letih 1912 do 1914 je bil prefekt malega semenišča v Celovcu. 25. septembra 1913 je postal profesor cerkvenega prava in moralke na celovškem bogoslovju. Po koncu svetovne vojne je 25. novembra 1919 postal profesor cerkvenega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Veselilo ga je delo z mladino in bil je duhovni vodja telovadne organizacije Orel.

Opis slike: Škof Gregorij Rožman leta 1935 (Iz koledarja Ave Maria 1961, str 41.)

17. marca 1929 je bil imenovan za pomožnega škofa s pravico nasledstva ljubljanskemu škofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču. V škofa je bil posvečen 14. julija 1929. Njegovo škofovsko geslo je bilo: »Križa teža in plačilo.« 1. avgusta 1930 pa je po odstopu škofa Jegliča postal redni ljubljanski škof.
Leta 1935 je obiskal slovenske župnije v Ameriki in se udeležil tudi evharističnega kongresa v Clevelandu. Pomembna je bila škofijska sinoda leta 1940, ki je pod njegovim vodstvom sprejela Zakonik in Pastoralne inštrukcije ljubljanske škofije.
5. maja 1945 se je umaknil na Tirolsko, nato so ga angleške zasedbene oblasti konfinirale v Celovcu. Z ameriško pomočjo je pribežal v Salzburg in preko Švice 2. julija 1948 prišel v Združene države. Naselil se je v slovenski župniji sv. Lovrenca v Clevelandu kot gost tamkajšnjega župnika Janeza J. Omana in tam 16. novembra 1959 tudi umrl.
Leta 1949 je kot »potujoči škof« obiskoval begunske duhovnike ljubljanske škofije v Argentini,
Ekvadorju in Čilu ter leta 1951 uredil slovensko semenišče v Argentini.
Rožmanov grob v Lemontu že vseh 50 let radi obiskujejo romarji v te ameriške slovenske Brezje.