Revija NSZ

Iz pisma člana Izvršnega odbora OF Edvarda Kocbeka dne 18. julija 1943 Franu Saleškemu Finžgarju

Mar 1, 2010 - 2 minute read -

Avtor: Neoznačeni avtor


Kot človek, ki se nisem in se ne bom odrekel samostojni politični presoji, ti lahko mirno in odkrito zatrdim, da je OF resnično tista vsebina in oblika naših političnih in človeških naporov sploh, ki more edina prinesti Slovencem svobodo in z njo trdno in pravično urditev notranjega življenja našega naroda. To ne izgovarjam kot reklamno geslo za OF, ampak kot prepričanje, ki ni neka čustvena zanešenost, temveč temelji na poštenem razumskem spoznanju, na izkušnjah in dokazih. Vprašanje, ki je in verjetno še muči znaten del tudi poštenega katoliškega sveta, je postalo meni in vsem mojim tovarišem jasno. Gre za vprašanje zaupanja do tistih naprednih političnih in družbenih sil, ki temeljijo na drugačnem svetovnem nazoru. Konkretno gre za zaupanje do KP in sicer, kar zadeva njene odnose do slovenskega nacionalnega vprašanja, do drugih nazorov, do vere, do človekove svobode itn. Ta sila, ki stoji v svetu in pri nas doma v prednjih vrstah sedanjega boja, je dokazala in sproti dokazuje, da ji ne gre za nič drugega, kot za resnično osvoboditev človeka v vseh pogledih, da ji gre kratkomalo za isto, za kar bi se moral nesebično boriti vsak pravi kristjan. Ko se bori proti političnemu katolicizmu (z nami vred), ji ne gre pri tem za uničenje vere, za zasužnjevanje človeka in ne vem še kaj. No, pa saj to so danes že dognane stvari. Ne mislim jih razpletati in jih dokazovati. Hočem ti prijateljsko povedati samo to, da človek, ki živi sredi vsega dogajanja, spozna z lahkoto vso resnico.
(Dokumenti organov in organizacij narodno-osvobodilnega gibanja v Sloveniji, 8. knjiga)