Avtor: Karel Puhan-Perun

Poročilo o dogodkih po kapitulaciji italijanske vojske v Ribnici: Dne 9. septembra 1943. je poklical italijanski polkovnik komandant 52. regg. fant. »Alpi«, na posvet aktivnega podpolkovnika jugoslovanske vojske Dežmana in mu sporočil, da je ital. vojska kapitulirala in da se on misli z ital. vojaki umakniti domov. Da pa ne bi nastala anarhija, prosi Dežmana, da bi prevzel komando in zaščitil življenje tamkajšnjih ljudi. Dežman je pristal in s tem je bil ta posvet končan. Drugo jutro sem jaz takoj poslal v Ribnico patrolo 12. ljudi, da takoj proučijo položaj. Čim pa je patrola odšla iz kasarne, je zagledala ital. predhodnico, kateri je sledila pešadija, artilerci in ves tren. Eden od patrole se je vrnil in to sporočil. Takoj so se vsi fantje podali v Ribnico, da smo takoj zasedli vse bloke in pospravili orožje, kar ga je bilo razmetanega po magacinu. Stopil sem v stik s podpolkovnikom Dežmanom in on mi je povedal, da je imel to jutro še en razgovor z ital. komandantom, da ga je prosil za orožje, ki pa mu ga ni hotel dati. Čez dobre pol ure približno ob pol 11. se je vsa ital. kolona vračala v Ribnico, češ da je prišlo povelje, da morajo vztrajati na svojem položaju tako dolgo, dokler ne pride druga oblast, ki bi prevzela prejšnjo. Vojaki so se porazdelili po bunkerjih, vodstvo pa je bilo klicano na posvet k ital. polkovniku. Tega posveta so se udeležili podpolkovnik Dežman, dr. Blatnik kot tolmač, poročnik Fajdiga (kapetan Vujić, četniško ime) in komandant ribniške VS Karel Puhan – Perun. Ital. polkovnik je orisal položaj, ki je nastal z obkolitvijo kočevskega bataljona, kateremu so partizani po takratnih poročilih že odvzeli dva topova in nekaj težkih minometov in raznega avtomatičnega orožja. Kočevski bataljon je bil popolnoma obkoljen in je po dveurni borbi pristal na pogajanja s partizani. Partizani so mu stavili pogoj brezpogojno predajo, kar je komandant kočevskega bataljona takoj sprejel. Komandant ribniškega regimenta je nadaljno borbo objasnil kot brezupno in nam je predlagal, da se partizanom predamo. Mi o predaji nismo hoteli ničesar slišati. Stavili smo ital. polkovniku predlog, da blok za vse civiliste zapremo, sumljive ljudi aretiramo in se pripravimo za borbo. Polkovnik je po dolgem prigovarjanju po posvetu s svojim štabom pristal na to, se pozanimal za zaloge hrane in nas nato odpustil. Naslednjega dne 10. septembra ob pol 9. uri dopoldne nas je ponovno poklical s predlogom, da se VS s četniki skupno umaknejo z Italijani v Italijo. Pri dopoldanskem posvetu odločitve nismo podali, temveč smo si jo prihranili do naslednjega dne. Ob pol dvanajstih istega dne je bil podpolkovnik Dežman poklican na komando, kjer mu je ital. polkovnik poročal, da se vršijo med njim in partizani pogajanja, partizanski delegati bodo vsak čas prišli.

Mi smo prosili ital. komandanta, da prisostvujemo tem pogajanjem, ker je polkovnik rekel, da bo govoril tudi v imenu nas VS in četnikom. Polkovnik je ugodil tej želji, vendar pa po nekaj minutah, ko so prišli v meščansko šolo, kjer je bila komanda, partizanski delegati, smo ostali po izrednem povelju polkovnika na hodniku. Partizansko delegacijo so sestavljali: komandant divizije, komandant brigade in polit. komisar. Pogajanja med Italijani in partizani so se vršila brez vsakega zastopnika VS ali četnika. Po cca 15. minutnem posvetovanju so se vrnili partizanski delegati k svojemu moštvu izven ribniškega bloka, polkovnik pa nas je poklical k sebi. Sporočil nam je partizanske zahteve glede nas in glede Italijanov. Partizani so zahtevali, da se vodstvo in moštvo VS in četnikov podredi in prestopi k partizanom. Mi na tak predlog nismo pristali in ko je še polkovnik sporočil, da so od njega zahtevali vse težko orožje (topove, minomete in težke strojnice) in da je on ta predlog odklonil, smo bili zmenjeni, da se skupno upremo ev. partizanskemu napadu.
Ob 4. uri popoldne nas je ital. polkovnik poklical k sebi in nam še enkrat priporočal naj se združimo s partizani proti Nemcem. Ko je dobil naš negativen odgovor, je zahteval, da do pol pete ure zapustimo Ribnico ali pa nas bo razorožil in predal partizanom. Dva bataljona partizanov, da sta pooblaščena, da ob pol petih zasedeta Ribnico. Svetoval nam je naj pasiramo blok pri postaji. V opozorilo nam je navedel, da je on že zaveznik partizanov in če bi nas partizani napadli in če bi mi streljali v obrambi na partizane, da je že dal povelje vojakom v utrdbah, da streljajo na nas. V kratkem času dvajsetih minut smo zagrabili vse, kar nam je bilo pri roki, uničili svojo težko orožje in se v pohodni koloni umikali proti Mali gori. Zaščitnica kolon 140 mož je zadela že ob partizansko patrolo, ki je že čakala ob postaji. Do spopada ni prišlo. Cela kolona 140 mož se je pomikala proti Sv. Ani proti Kompoljam, kamor smo prišli drugi dan ob pol 12. uri. Tam smo se pridružili dobrepoljskemu bataljonu, odšli na Turjak in pozneje proti Ljubljani. Medtem smo se ustavili dva dni v Zapotoku, od koder smo šli v Ljubljano.