Avtor: Neoznačeni avtor
Nedelja, dne 5. 8. (1940)
Zjutraj je bilo pri sv. maši praznovanje obletnice škofovanja dr. Gregorija Rožmana. Fantje so prišli zjutraj v cerkev v krojih in s praporom. Sv. obhajilo smo darovali za škofa in za uspeh škofijske sinode, ki se bo začela 6. t. m. v zavodu sv. Stanislava in bo trajala 3 dni.
Na pošti sem dobil Mi mladi borci in pismo od Šuštarja Lojzeta. Borcev sem bil vesel, ker so nam toliko prinesli o našem škofu in zanimivo kritiko »Bohinjskega tedna«, zbornik govorov na tedenskem tečaju »Zarje« v Bohinju.
Šuštarjevega pisma sem bil vesel. Ob njem sem dobil novega poguma za delo kot predsednik zavodske DKA (dijaške Katoliške akcije). Videl sem njegovo nesebično in veliko skrb za zavodsko DKA, v kateri je on preživel toliko veselih in žalostnih ur. Toda vztrajal je vedno. …
24. september (1940)
Dan je bil prost zaradi Slomškove proslave. Lepo je, da smo se vendar enkrat že tudi Slovenci spomnili našega največjega prosvetitelja. V pevski dvorani je bila proslava njemu na čast. Čisto drugo razpoloženje je vladalo na tej proslavi kot na proslavah srbskega Save in hrvatskega Strossmayerja. …
10. okt. (1940)
Pisali smo grško nalogo. Vedno še stari človek sem, počasen pri mišljenju in delu. Misel pa mora biti hitra kot blisk. Tudi danes nisem vsega napisal. Bog, pomagaj moji šibki volji. Danes so se lemenatarji vračali. V zavodu so se oglasili Čopar, Šuštar in Kepic.
26. marca (1941)
Jugoslavija se je po hudem nemškem pritisku odločila, da tudi formalno pristopi k trozvezi. Pakt je bil po izjavah (Slovenca) g. dr. Ahčina še dosti ugoden, vendar pa so bile po vsej državi proti temu hude demonstracije (komunistično maslo); v Ljubljani so demonstrirali akademiki in srednješolci. Hoteli so zažgati Hitlerjevo zastavo, toda policija je to preprečila.
27. marec (1941)
G. dr. Trdan nam je sporočil, da je knez Pavle odstopil in da je Peter nastopil vlado. Bila je velika senzacija. Nismo vedeli, pri čem smo. Večina je mislila, da je to generalski puč. Poročil ni bilo mogoče dobiti od nikoder. Iz Beograda nobenega glasu. Popoldansko časopisje je prineslo kraljev razglas in njegov mandat generalu Simoviću za sestavo nove vlade.
15. maj (1941)
Če bi šla šola redno naprej, bi danes morali zaključiti redno šolsko leto.Toda vojska je vse zmešala. Po končanih velikonočnih počitnicah smo šli nazaj v zavod, kjer smo preživeli skupno z italijanskimi vojaki (900). Po enem tednu so se pa Italijani umaknili iz zavoda in zavod so zasedli Nemci. Študentje smo šli zopet domov. Po preteku 1 tedna smo šli kljub temu, da smo imeli že izpričevala, nazaj in se vpisali na klasično v Ljubljani. Osmošolcev je bilo 17. Skupno z Mariborčani smo dobili na klasični svojo paralelko, v kateri poučujejo tudi trije zavodski profesorji Breznik, Šolar in Miklavčič, (ki je tudi razrednik). Stanovanje sem po stricovem prizadevanju dobil v Marijanišču, kjer se je začasno tudi on nastanil. …
18. maj (1941)
Rekolekcija popoldne, dopoldne sem pa prišel preko Stične od doma. Rek. vodil g. dekan Škrbec. Snov: Misterium. Ko Slovenci doživljamo veliki petek, po pravici trpimo. Slovenec iz Rima piše: »Mislil sem, da je Bog Slovence popolnoma zapustil, sedaj pa, ko je poslal nanje to preizkušnjo in trpljenje, pa vidim, da jih še hoče rešiti.«
15. avgust (Vel. šmaren 1941).
Le skozi križ in trpljenje vodi pot v življenje.
30. januar (1942)
Mi smo se itak odločili za trpljenje, zato bomo že znali prenesti vse udarce (g. Starman v pismu iz Turjanijev ?). Gospod, naj mi bo ta misel vedno pred očmi: »Odločili smo se za trpljenje.«
23. februar (1942)
Gospod, ali je mogoče, da vlada v Ljubljani tudi taka revščina? Telesna in duhovna. In vlada to pusti in duhovnika, ki bi se zanje zavzel, ni? Ni čuda, da se tukaj širi komunizem in sovraštvo do vsega. Pa vendar, tudi k njim želiš priti, o Gospod, saj te bolj ljubiš kot kateregakoli drugega. In ga ni, ki bi te zanesel mednje. Gospod, daj mi čisto srce, daj mi veliko ljubezen do uboštva in do ubožcev.
27. februar (1942)
Navezanost na lastno premoženje. Čemu? Saj nikakor ne moremo reči, da je to naše. Če mi že kaj pridobimo, za koliko časa pa imamo? Za vedno? Kaj še! 1000 let? Kako smo v zmoti! 100? Tudi ne! Vse svoje življenje? Ne vem, če je kaka stvar, ki bi jo imeli vse življenje! Pač pridobimo, nekaj časa imamo, pa zopet izgubimo! Kakorkoli že! Današnji čas nas uči tega z vso neizprosnostjo. Pa naj bi se na to navezovali z vsem srcem ali vsaj navezovali kakorkoli? Gospod, daj, da bom vedno vse svoje premoženje gledal kot dar božji in lastnino revežev. Moje srce naj pa vedno počiva v Bogu!
Opis slike: Lojze Hostnik
9. marec (1942)
Koliko revščine je na svetu, duhovne in telesne in mi je ne vidimo, koliko drugi trpe in mi smo za to brezbrižni. Koliko jih strada in mi se gostimo! Ni čuda, Gospod, da množice odpadajo od Tebe. Mi, duhovniki smo krivi, ker smo delali zase, mesto da bi delali zate in za duše. Odpusti nam, bodi nam milostljiv! Gospod nauči me prav delati za duše, da jih bom vodil k Tebi, ne pa proč od Tebe.
12. marec (škofov god) (1942)
Gospod, tisočera Ti hvala, da si nam v teh časih poslal takega pastirja. Prosim Te, daj mu moči in milosti, da bo v tem težkem času zmogel svoje ovčice pravilno voditi. Usmili se slovenskega naroda. Sprejmi vse njegove žrtve v zadoščenje, potolaži svojo jezo in se nas usmili. Gospod, ostani z nami!
Avtor slike: Mirko Kambič
Opis slike: Obrezovati svoje trte Mirko Kambič
19. marec (Praznik sv. Jožefa) (1942)
Gospod, popolnoma se Tebi izročim. Moje življenje je v Tvojih rokah.
Če je Tvoja volja, da me predčasno pokličeš k sebi, fiat! Če me hočeš imeti med misijonarji, fiat! Če imaš z menoj načrt, da bi kot svetni duhovnik delal med slovenskim ljudstvom, fiat! Samo prosim Te, pokaži mi pot!
23. marec (Po pogrebu Jaroslava Kiklja) (1942)
Jaro, prepričan sem, da si pri Bogu. Prosi za nas! Gospod, daj, da bom posnemal Jaroslava v njegovem čistem in nesebičnem življenju, v njegovem popolnem zaupanju v Boga, v njegovem veselem življenju. Daj tudi meni milost takega hrepenenja po nebesih, kot si ga dal Jaroslavu. Daj, da bo njegova žrtev prinesla narodu mir, Katoliški akciji bogat uspeh. Daj, Gospod, da vsi zaslepljeni spregledajo.
11. april (1942)
Zopet sta padli dve žrtvi pod kroglo OF. In mi ne storimo drugega, kot tarnamo! Gospod,prosim Te, naj bom vedno pripravljen za odhod v večnost, daj mi to milost. Prosim Te pri krvi, ki si jo tudi za naš narod prelil, ne dopusti, da bi tekla bratska kri, ne dopusti, da bi Slovenci izginili s površja zemlje. Vendar, fiat!
26. april (1942)
Umrl je g. prof. Tomec, voditelj dijaške Katoliške akcije. Njemu se imam zahvaliti, da sem to, kar sem, da nisem zašel na kriva pota kakor mnogi. Gospod, poplačaj mu ves njegov trud. Daj, da se bom ob njem učil požrtvovalnega in vztrajnega dela Zate, nesebične ljubezni do Boga in bližnjega, zvestobe cerkveni avtoriteti papežu in škofu in popolne vdanosti v božjo voljo. Priskoči na pomoč dijaški Katoliški akciji s svojo pomočjo.
18. junij (1942)
Tudi če jih postrelijo 99%, bomo vztrajali v boju za Kristusa (iz pisma Vinka Mravljeta). Gospod, glej slovenski narod je bil Tvoj, slov. narod bo Tvoj, mora biti Tvoj. Daj, da bom vse svoje življenje posvetil temu cilju.
8. julij (1942)
Strah me pretresa, ko poslušam grmenje topov in regljanje pušk in strojnic, ko gledam stebre dima gorečih slov. domov. Če gledam na vsa ta dogajanja z zemeljskimi očmi, se hočejo razpočiti možgani, človek bi obupal. Toda tudi to je le orodje v Tvojih rokah, o Gospod. Naj mi bo tudi to le nekak koncert, ki ga darujem Bogu, kot je sv. Mala Terezija imela vse sitnosti stare bolne redovnice. Samo nekaj Te prosim, o ljubi Jezus, če Te smem prositi. Verujem, da me boš uslišal: Posveti z žarkom resnice v slovenska srca, reši Slovence uničenja, varuj slovenske domove požara. Priznam, o Gospod, grešili smo in še grešimo, ali spomni se svojega velikega usmiljenja. Daj, da bomo spoznali svojo krivdo, se zanjo spokorili in se skesano obrnili k Tebi, Kraljica Slovencev, Mati božja in naša Mati, nehvaležni otroci smo, priznamo, ali spomni se svojega materinskega usmiljenja in se nas usmili.
6.maja (1943)
Kako smešno je delati za Boga brez Boga, nemogoče! In vendar pri raznih akcijah na Boga tako radi pozabljamo. Zastonj se trudijo, če Gospod ne zida hiše.
16. maja (1943)
Svet je solzna dolina. S tem se moramo sprijazniti. Trpljenju na svetu se nikakor ne moremo izogniti. Čemu bi se mu potem izogibali. …
S tem dnem se dnevnik konča, trpljenju pa se Lojze Hostnik pred končno daritvijo mladega življenja nekje na Kočevskem res ni izognil.
Avtor slike: Mirko Kambič
Opis slike: Orati svoje njive Mirko Kambič