Avtor: Franc Donko

Slovenska zemlja, mati draga,

Kaj se ti godi?

Pil bi med in mleko tvoje,

Ti mi daješ kri …

Očetje, matere in sestre,

Bratje tvoji vsi,

V naročju mojem spijo,

V tebi je njihova kri …

Jame ko v poslednji sodbi,

Zdaj odprte so,

Roke zvezane z žico

Tiho molijo, tiho molijo.

Cvet slovenskih v breznih, jarkih

išče še miru …

prebuja se u sončnih žarkih

v polstoletnem snu.

Žalost bridke seka rane,

krivda me boli

za spomin in odpuščanje

jočem nad ljudmi …

domovina, ti si kakor mati … ena in edina …

Rad bi segel ti v roko,

gledal v oči,

Tvoja nema prošnja v meni

upanje budi …

Konec vašega je spanja,

Konec je laži …

Čas za nova je spoznanja,

boljše je ljudi … dobre ljudi …