Avtor: Neoznačeni avtor

A. Anketa za poznavalce – nezgodovinarje

1. Ali so v knjigi upoštevani ključni momenti zajetega obdobja?
2. Ali so interpretacije navedenih momentov v skladu z Vašim védenjem? Katere niso in zakaj ne? Navedite eno.
3. Ali je kateri od navedenih momentov – z interpretacijo, ki ga spremlja – nov? Ali vpliva na razumetje celotnega dogajanja?
4. Ali ima pripoved, podana v knjigi, prazna mesta, ki bi bila pomembna za razumevanje celote? Katera? Navedite eno ali dve.
5. Ali imate za nujno ali celo za zelo nujno, da bi kdo od zgodovinarjev, iz tabora postboljševiške apologetike, pregledal knjigo od točke do točke in jih, če je mogoče, stvarno in eksaktno zavrnil? To bi razkrilo ideološko fakturo večinskega slovenskega zgodovinopisja državljanske vojne.
6. Ali bi bila knjiga primeren učbenik ali pomožni učbenik za srednje šole, na primer za gimnazije?
7. Ali knjigo priporočate, zelo priporočate ali urgentno priporočate za uravnoteženje ali celo za sanacijo slovenske zgodovinske zavesti?
7a. Zakaj med referenčnimi deli ni navedena Zaveza?
8. Navedite kako misel, ki zadeva knjigo, a ni bila zajeta v anketnih vprašanjih.

B. Anketa za poznavalce – zgodovinarje

1. Ali pričujoče knjiga spada v poljudno zgodovino?
2. Ali zadovoljuje kriterije takšne zgodovine? Ali jo presega? V čem?
3. V čem se znanstvena zgodovina loči od poljudne? Ali je v pričujoči knjigi najti tudi znanstvene prvine?
4. Današnji zgodovinarji ne operirajo več s pojmom civilizacije. Ali trpi zgodovina zaradi tega škodo? Ali lahko kaj poveste o velikosti prostora, ki je potreben za razumetje kakega dogajanja? Tak prostor je na primer civilizacija.
5. Po vrnitvi Slovenije v civilizacijo se je pojavila potreba po reviziji zgodovine. Postboljševiška apologetika se nad to naravno in nujno zahtevo pohujšuje. Kaj mislite vi?
6. Kako si je mogoče razlagati, da so v preteklosti zgodovinarji tako izgubili spoštovanje do človeka, da so v prikazovanju njegove preteklosti v celoti stopili v službo ideologije? Da so, ko so na primer govorili o kolaboraciji, sami neženirano in nesramno kolaborirali?
7. Kaj mislite o sodbi angleškega zgodovinarja Huga Trevor-Roperja: »Zgodovinarji so na splošno veliki lizuni oblasti.« Pomislite na slovenske zgodovinarje po revoluciji.
8. Za zgodovinarje posebej velja misel pesnika Williama Blaka: »Na laž je vezan tisti, ki gleda z očmi in ne skozi nje.«
9. Ali se Vam ne zdi, da je za rehabilitacijo narodovega samozavedanja nujno, da zgodovinarji s posebno izjavo obžalujejo vso škodo, ki so jo naredili slovenskemu spominu, in vse žalitve ponižanih in razžaljenih?
9a. Zakaj med referenčnimi deli ni omenjena Zaveza?