Avtor: Neoznačeni avtor

Ko se je v knjigarnah pojavila knjiga Mit o NOB, smo se je nemalo razveselili. Čeprav še nismo vedeli, s kakšno jasnostjo in zadostnostjo je knjiga razvila misel, ki jo nedvoumno prinaša njen naslov, smo vedeli, da je to prava misel. Boljševiki so se zavedali, da s svojim radikalnim ideološkim prevratom ne bodo uspeli z dvignjenimi vizirji, zato so bogovom vojne, ki so se pojavili, nemudoma prižgali daritvene ognje in uprizorili rezistenco ali »narodnoosvobodilni boj«. Še prej pa so si zavarovali zgodovinski teren tako, da so rezistenco konfiscirali – da so razglasili izključno pravico do nje in to pravico izročili v varstvo tajne teroristične partijske policije.

Te knjige smo bili veseli zato, ker smo že vseskozi čutili, da se bo miselni obračun z boljševizmom – ki je urgentna zadeva slovenskega zgodovinskega obstoja – odločil v tej točki: da je bil NOB prevara, ki govori o genialni prisebnosti tistih, ki so jo lansirali, in infantilnosti tistih, ki so ji nasedli.
Iz povedanega sledi, da nam je mnogo do tega, da to knjigo, odlično po zamisli in odlično po izvedbi, čim več ljudi prebere. Zato smo ji v Zavezi namenili razmeroma veliko prostora: prosili smo avtorja, da nam oriše njen nastanek in njeno argumentacijo, nekaterim poznavalcem tedanjih razmer, zgodovinarjem in nezgodovinarjem, pa smo poslali določena vprašanja in jih prosili, da naj nam nanje odgovore. V naslednjem vam oboje predstavljamo.