Avtor: Anton Drobnič

Pred dvajsetimi leti, nekaj mesecev pred slovensko osamosvojitvijo, smo že več kot leto dni trajajoče priprave za ustanovitev organizacije slovenskega civilnega in vojaškega odpora proti boljševiškemu napadu na slovenski narod med drugo svetovno vojno končali neko popoldne na seji pripravljalnega odbora v pisarni profesorja Pavla Kogeja, preživelega domobranca in tedanjega funkcionarja demosove ljubljanske občinske oblasti. Na tej seji smo sprejeli formalni sklep o ustanovitvi društva in sklicu ustanovnega zbora in tudi sklenili, da bomo ustanovili in izdajali posebno kulturno revijo. Čas za takšno dejanje je dozorel, ker je bila s spominsko slovesnostjo na Rogu 8. julija 1990 izpolnjena naša zahteva in zaveza, da se ne bomo formalno organizirali, dokler ne bo opravljen javni krščanski pogreb naših umorjenih sobojevnikov, bratov in prijateljev.
O drugih vidikih in zanimivostih te seje in njenih obilnih posledicah bo še priložnost pisati, sedaj se bom omejil le na revijo. Razumljivo je, da se je misel o reviji porodila profesorju Justinu Stanovniku, najbolj razmišljajočemu in pismenemu članu naše druščine, ki je postal in vse do danes tudi ostal njen glavni urednik in avtor. Bilo je nekaj pomislekov in vprašanj, vendar smo se hitro sporazumeli za četrtletno revijo z imenom Zaveza.
O imenu nove organizacije in njenem statusu smo že prej dolgo razpravljali in se z nekaterimi neučakanimi prijatelji tudi sporekli in s kakšnim celo razšli. Večina je bila proti poudarku na vojaškem vidiku protikomunističnega odpora, ki je bil sicer edinstven – kot je bil edinstven boljševiški napad – legitimen in legalen ter življenjsko nujen, vendar pa niti ne prvi in ne edini. Zato smo privzeli ime civilne Slovenske zaveze, idejno in politično najširše medvojne organizacije, ki ni bila niti pod nadzorom okupatorja niti komunistične OF in je združevala vse tedanje demokratične stranke in skupine. Na predlog profesorja Justina Stanovnika smo dodali še poudarek, da ne gre za isto, ampak za drugo, podobno, Novo Slovensko zavezo. Zato na navedeni seji pripravljalnega odbora tudi ni bilo težko izbrati imena za revijo. Vse naše do tedaj opravljeno in obljubljeno prihodnje delo je izhajalo iz zaveze resnici, časti in spominu na slovenski narodni odpor, zato smo tudi reviji dali ime Zaveza.
Člani in prijatelji Nove Slovenske zaveze smo torej zavezani pričevati o resnici slovenskega protikomunističnega odpora. To delamo s postavljanjem farnih spominskih plošč in drugih znamenj, ki so edinstven in lahko vsem razumljiv dokaz boljševiške prevare o boju proti okupatorju in vsenarodni podpori temu boju. Bolj podrobno, natančno in vsestransko pa o resnici slovenskega medvojnega državljanskega spopada, o njegovih posledicah, usedlinah in odmevih v naši sedanjosti, pa tudi o njihovih nevarnostih za narodovo prihodnost pa pišemo, poročamo, upodabljamo in analiziramo v reviji Zaveza.
Mnogi zvesti bralci komaj čakajo in večkrat vprašujejo, kdaj bo prišla nova Zaveza. Berejo jo navadni ljudje, izobraženci in tudi nekateri politiki, ker ima drugačen, splošnemu sprenevedanju in hinavščini mnogih slovenskih časopisov stran obrnjen obraz. Dosledno govori drugačen jezik in podaja drugačne misli kot večina slovenskih javnih občil, ki se utaplja v megli »več resnic« in resnic po vsakdanji potrebi. Taka je mnogim tudi v napoto, vendar nimajo moči, da bi jo napadli in zatrli. Edino, kar zmorejo je, da jo že dvajset let tajijo, da o njej dosledno molčijo. Samo od enega dosedanjih treh komunističnih predsednikov republike je dobila edino in častno ime »obskurna revija«.
Dvajset let revija Zaveza ni nikoli izostala, vedno je prišla ob svojem času in stresla pred nas in v naše domove po širnem svetu bogastvo misli in dejstev. Tako imamo tudi sedaj pred seboj že 80. številko Zaveze, čeprav so ji ob njenem rojstvu mnogi napovedovali smrt že v plenicah, nekateri zaradi strahu in nezaupanja v njeno živost in odpornost, drugi pa nasprotno zaradi sovraštva in strahu pred njeno jasno besedo in živo zavezo resnici, pred katero oni bežijo že vse življenje, pa so ji vsak dan bliže.
Ob 80. številki Zaveze in dvajseti obletnici njenega izhajanja se Slovenci veselimo njene klene, bogate in pristne mladosti, ponosni smo na njeno jasno in častno sedanjost in zaupamo v njeno rodovitno prihodnost, ki je naša zaveza in naša prihodnost. Tudi prihodnost pomorjenih bataljonov slovenske vojske!